MARIBOR – Dobrih šest let po smrti komaj 16 mesecev stare Žane Namestnik je za starše, Petra Namestnika in njegovo partnerico Suzano Golob, prišel nov šok. Udarec, ki ga zagotovo nista pričakovala, je priletel iz pisarne kazenskega oddelka mariborskega okrožnega sodišča. Izvedeli smo, da je zagovornikom osumljene 68-letne zdravnice Olge Krajnc in treh medicinskih sester, Stanke Nidorfer, Mojce Žohar in Sonje Poštuvan, ki so jih sumili, da so zakrivile smrt male Žane, uspelo domala nemogoče. Kar dvakrat so namreč zminirali obtožnico, ki jo je vložilo mariborsko tožilstvo, in okrožnega državnega tožilca Darka Simoniča tako rekoč prisilili h kapitulaciji.
»Tožilec je na Okrožno sodišče v Mariboru dvakrat vložil obtožnico zoper štiri fizične osebe zaradi kaznivega dejanja malomarnega zdravljenja, vendar je zunajrazpravni senat ob ugovorih obakrat zahteval dopolnitev preiskave zaradi nepopolnih izvedenskih mnenj,« je naše zle slutnje potrdil Drago Šketa, prvi mož mariborskega tožilstva. Izvedeli smo še, da je po dveh neuspelih poskusih tožilec Darko Simonič vrgel puško v koruzo. Zato je zoper trojico medicinskih sester, Stanko Nidorfer, Mojco Žohar in Sonjo Poštuvan, odstopil od kazenskega pregona, saj, tako Šketa, naj ne bi »bilo dokazov, da so storile kaznivo dejanje«.
Starši pokojne Žane in njena sestra Lana so prek odvetnika Francija Matoza zoper Univerzitetni klinični center Maribor vložili tudi civilno tožbo. Zdravnica deklice ni ustrezno nadzirala in tudi zdravljenje temu ustrezno ni bilo pravočasno in pravilno. Prav tako ob zastoju dihanja in pulza ni bila ustrezna prva pomoč medicinskega osebja, kar je privedlo do njene smrti. Starši in Lana, ki so jo z istim obolenjem pripeljali v bolnišnico le nekaj dni pozneje in jo uspešno pozdravili, so od mariborske bolnišnice zahtevali okrog 75.000 evrov, dobili pa 57.366 evrov odškodnine. |
Injekcija brez joka
Da je z malo Žano nekaj narobe, so starši ugotovili konec marca 2009, ko je začela bruhati, dobila je tudi drisko. Naslednjega jutra sta jo odpeljala k dežurnemu zdravniku, ki je posumil na trebušni virus, zato ji je predpisal zdravila. A se Žani stanje ni izboljševalo, ob nadaljevanju težav je v glavnem le spala, zato so jo zvečer odpeljali na pediatrično kliniko. Zdravnica pediatrinja Olga Krajnc se je odločila, da otroka hospitalizira. Na oddelku sta jo sprejeli Stanka Nidorfer in Mojca Žohar, po materinih besedah je prišla tudi sestra Sonja (očitno Poštuvanova, op. p.). Ko ji je ta nastavljala iglo v žilo, Žana v nasprotju s pričakovanji ni zajokala, niti trznila ni, kar je njeno mater zelo prestrašilo.
Kot so nam takrat dejali starši, je bilo celo slišati komentar ene od sester, da so take otroke vozili v bolnišnice pred 30 leti, zdaj pa jih pripeljejo, če dvakrat prdnejo. To ji je dalo slutiti, da je z Žano nekaj zares hudo narobe. Ponoči ni bilo bolje, punčka je še naprej bruhala, imela drisko, telo so ji stresali hudi krči, da jo je kar zvijalo. Sestri sta sicer redno prihajali v sobo in si ogledovali stanje pacientke ter mirili mater, da so krči običajni za take težave, medtem ko zdravnice sploh ni bilo na spregled.
Usoden rotavirus
Ob pol štirih zjutraj, se spominja Žanina mama, je »hčerka začela hropsti. Stekla sem na hodnik in poklicala sestro. Prijela je Žano, ki ji je glavica padla nazaj. Okoli ust in oči je imela modrice. Namesto da bi jo oživljali na oddelku, je sestra z Žano v naročju stekla na oddelek za intenzivno nego v spodnjem nadstropju. Stekla sem z njo, da sem jima odpirala vrata. Kot zakleto so bila vrata na oddelek zaklenjena. Preden sva našli ključ, so znova minevale dragocene sekunde.« Po dveh dneh na aparatih je malčica prvega aprila izgubila bitko za življenje. Pozneje se je izkazalo, da je infekcija z rotavirusom zelo prizadela dekličino centralno živčevje, kar je povzročilo zastoj dihanja in srčne funkcije.
Mariborski zdravniki so zadevo poskušali pomesti pod preprogo. Notranji (interni) nadzor zdravljenja male Žane Namestnik ni pokazal nepravilnosti, zdravnica Olga Krajnc in vse tri medicinske sestre naj bi ravnale v skladu z medicinsko doktrino in niso odgovorne za tragični dogodek. Povsem drugačno je bilo poročilo izrednega ekspertnega nadzora zdravniške zbornice, ki je bil opravljen v začetku junija 2009. Ta je namreč pokazal, da so zdravnica in tudi medicinske sestre storile več strokovnih napak. Zdravnika, ki sta opravila omenjeni nadzor, sta predstojnika pediatrične klinike opozorila na te napake, da se v prihodnje ne bi več ponavljale.
Huje kot pri Boru
Predvsem ekspertno mnenje nadzora zdravniške zbornice je pripomoglo, da je tožilstvo izdalo zahtevo za uvedbo preiskave. To mnenje zdravnico in obe medicinski sestri bremeni še hujših strokovnih napak, kot so bile očitane zdravnikoma Zlatki Kanič in Robertu Pogorevcu v primeru smrti Bora Nekrepa. Če sta bila zdravnika v primeru Nekrep obtožena povzročitve smrti iz malomarnosti (zagrožena kazen je pet let), pa je v primeru smrti Žane zdravniškemu osebju grozilo do osem let zapora (kaznivo dejanje malomarnega zdravljenja).
Toda tresla se je gora, rodila se je miš. Čeprav je pediater kardiolog Peter Voitl z Dunaja v svojem izvedeniškem mnenju napisal, da bi ob pravočasnem in pravilnem nadomeščanju izgubljene tekočine (rehidraciji) zdravljenje deklice verjetno doživelo drugačen razplet, je zadeva padla v vodo. Tako tožilcu Darku Simoniču ni preostalo drugega, kot da preganja vsaj zdravnico Olgo Krajnc, četudi je ta že v pokoju. Izvedeli smo, da ne za kaznivo dejanje malomarnega zdravljenja s posledico smrti (za kar je zagrožena kazen osmih let zapora), ampak je na okrajno sodišče vložil obtožnico zgolj zaradi malomarnega zdravljenja. To kaznivo dejanje se lahko kaznuje s kaznijo do treh let zapora.
