MORILSKA REKA

Žalostna usoda Mariborčanov: 17 dni po Mirjani iz vode potegnili še moža

Objavljeno 12. maj 2016 09.48 | Posodobljeno 12. maj 2016 09.57 | Piše: Špela Ankele, Oste Bakal

Zakonca iz Maribora utonila v Vrbasu, ko sta se vračala iz okolice Banjaluke.

KRANJ, BANJALUKA – Svojci in prijatelji 53-letnega Mariborčana Momirja Radukića so v torek, ko so od obsežne ekipe reševalcev izvedeli, da so v reki Vrbas med Banjaluko in Jajcem v Republiki srbski našli tudi njegovo truplo, izgubili še zadnji kanček upanja, da bi ga še kdaj videli živega. Že pred 17 dnevi, 24. aprila, so namreč iz reke potegnili truplo njegove 48-letne žene Mirjane Radukić. Par se je takrat vračal z obiska pri sorodnikih v okolici Banjaluke, kjer sta predzadnjo soboto v aprilu praznovala pravoslavno krstno slavo, tako imenovano Lazarjevo soboto. Proti Sloveniji sta se odpravila v nedeljo, a so ju v Mariboru zaman čakali. Da se jima je moralo nekaj zgoditi na poti, so ugotovili šele v ponedeljek, 25. aprila, ko sta njuna otroka iz Maribora poklicala strica Milorada Radukića v Angino selo pri Banjaluki. Takoj se je sprožila reševalna akcija, že dan prej so v Vrbasu našli pokojno Mirjano, ki je bila zaposlena na UKC Maribor. Njeno truplo so banjaluški policisti in potapljači našli čisto po naključju, saj so v reki Vrbas iskali žensko in moškega iz Bosne in Hercegovine, ki sta v dveh ločenih prometnih nesrečah isto nedeljo v svojih avtomobilih prav tako končala v reki ob magistralni cesti Banjaluka–Jajce.

Možje v modrem so domnevali, da je tudi Mariborčanka Mirjana Radukić doživela prometno nesrečo in zdrsnila z avtomobilom v reko Vrbas. Naknadno so ugotovili, da je bil v škodi tudi njen pet let starejši mož Momir. Poleg lokalnih gasilcev in policistov s celotnega območja, od Mrkonjić grada, mimo Banjaluke do Laktašev, so pri iskanju utopljenega Radukića (ter še več utopljencev, ki so v najmanj štirih nesrečah konec aprila končali v Vrbasu) sodelovali tudi potapljači Specialne enote Ministrstva za notranje zadeve Republike srbske ter potapljaških klubov Vuk iz Banjaluke in Gnjurac iz Laktašev. Vmes so se jim z dvema čolnoma pridružili slovenski reševalci iz vode, in sicer posebna ekipa Civilne zaščite Kranj, ki so jim pri iskanju pomagali službeni psi. Žal pa jim mrzli Vrbas ni omogočil, da bi našli Momirja in druge utopljence, dokler ga ni sam naplavil. Nekaj ur za odkritjem Mariborčana, kar so policiji sporočili domačini iz kraja Bročac, kjer je hidroelektrarna in kjer se vozniki, ki se po cesti Banjaluka–Jajce peljejo proti Sarajevu ali morju, radi ustavijo v priljubljenem motelu, so nekaj kilometrov nižje pri kampu Rekavica našli tudi pogrešanega 50-letnega Mladena Inđića iz Bijeljine.

Zahtevna iskalna akcija

Pri iskanju nesrečnega mariborskega para so sodelovali slovenski reševalci, in sicer člana Kluba vodnikov reševalnih psov Kranj. S psičko Ajko in kužkom Ajkom sta se lokalnim reševalcem pridružila kranjska vodnika reševalnih psov Sebastjan Mohorič in Robert Anžič. »Banjaluški reševalni kolegi so vedeli, da naš klub s pomočjo psov pogrešane osebe išče tudi v vodi. Prosili so nas, da s psi pregledamo kake tri kilometre struge reke Vrbas, in sicer od kraja, kjer sta vozili pogrešanih s ceste zleteli v reko, pa vse do jezu,« je začetek iskalne akcije opisal vodnik reševalnega psa Robert Anžič. Reševalce iz Banjaluke je zanimalo predvsem, ali sta pogrešana pred jezom, kjer jih lokalni potapljači zaradi slabe vidljivosti, ki tačas vlada v reki Vrbas, niso mogli najti. »Zaradi visokega vodostaja so morali v minulih dneh jez večkrat odpreti, s tem pa se je povečala verjetnost, da so pogrešani prešli naprej po Vrbasu,« je opisal Anžič.

image
Foto: Špela Ankele

Ajk že večkrat pomagal iskati pogrešane

O sedemletnem labradorcu Ajku, ki je skupaj z vodnikom Robertom Anžičem tesno vpet v iskalne akcije, smo v preteklosti že večkrat poročali. Med najodmevnejšimi reševanji je bilo tisto na Žirovskem vrhu, kjer se je jeseni lani v neznano podala starejša domačinka. Na strmem terenu Žirovskega vrha je takrat potekala obsežna iskalna akcija, v kateri je poleg gasilcev, policistov in domačinov sodelovala ekipa reševalnih psov. Takrat je sled pogrešane zaznal ravno labradorec Ajk, ki je ženico našel v potočku. Bila je onemogla, a živa.

Kranjska vodnika reševalnih psov sta po končani akciji še pred odkritjem Momirja povedala, da so med pregledom reke žal našli le osebne predmete in torbico z dokumenti ter nekaj delov avta, ki so še ostali v reki. Potem so se odločili, da glede na stanje in dejstvo, da sta pogrešani osebi že več kot en teden v vodi, lokalni potapljači pregledovanje reke Vrbas nadaljujejo sami.

Iskalna akcija je potekala na širokem območju. Oteževale so jo vremenske razmere, saj je pihal veter in hkrati je deževalo. Poleg tega je konfiguracija Vrbasa zahtevna, iskalcem pa ni bilo v pomoč niti dejstvo, da je od nesreče minilo že več dni. »Iskanje na takem terenu in v takih razmerah s samo dvema reševalnima psoma je bilo prezahtevno. Tako je po enem dnevu padla logična odločitev, da iskalni ekipi pri nadaljnjem delu pomagajo lokalni raftarji,« je še povedal Robert Anžič, tudi sam potapljač, jamarski reševalec in dolgoletni vodnik reševalnega psa.

Kranjčani najboljši na mednarodni vaji

Kranjski reševalni psi se te dni niso mudili samo na iskalni akciji v okolici Banjaluke, ampak so skupaj z vodniki Davidom Pogačnikom, Nejo Malis in Matjažem Bolko odpotovali tudi na Češko. Tam je pod okriljem Mednarodne organizacije reševalnih psov potekala vaja. Med 21 ekipami, ki so prišle iz Hrvaške, Madžarske, Avstrije, Češke, Slovaške, Nemčije in Finske, je ekipa Kluba vodnikov reševalnih psov Kranj dosegla prvo mesto.

 

Deli s prijatelji