LJUBLJANA – Lani 23. junija je zgodaj zjutraj zagorelo v vrstni hiši na Cesti španskih borcev v Zalogu pri Ljubljani. Požar se je v nekaj minutah razširil še na sedem hiš. Ljudje so ugibali, kaj je bil vzrok. »Slišala sem, kako je gospod iz hiše, kjer se je začel požar, kričal: 'Policija, policija! Lopovi, lopovi!'« se je soseda spominjala besed Vehida Krupića. Policija je kmalu sporočila, da prvi izsledki preiskave kažejo, da je šlo za požig. Začelo se je iskanje domnevnega storilca in po nekaj mesecih so ugotovili, da naj bi bil storilec prav Krupić.
Proti osumljenemu 60-letniku so podali kazensko ovadbo zaradi požiga in povzročitve splošne nevarnosti. Za prvo kaznivo dejanje je zagrožena kazen od 1 do 10 let zapora, za drugo pa do 10 let. Ali bo primer tudi res prišel na sodišče, še ni znano, saj, kot so nam odgovorili iz okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani, »tožilska odločitev še ni bila sprejeta«. Medtem ko pravna država melje in melje, pa se zgodba za nekdanjo Krupićevo ženo Fazilo Mahmuljin šele začenja.
Zasledoval, uničeval
Mahmuljinova nam je zaupala, da v hiši ni živela vse od julija 2006, ko jo je zaradi strahu pred nekdanjim možem zapustila v nekaj minutah. Pravi, da se je Krupić, ne da bi jo kdo o tem obvestil, predčasno vrnil iz zapora v Kopru, kjer je prestajal zaporno kazen zaradi nasilja v družini. Fazila se je za štiri leta zatekla v varno hišo, nato se je preselila v neprofitno občinsko stanovanje, ki meri vsega 15 kvadratnih metrov. Tistih časov se sogovornica nerada spominja, se pa zato kot da bi bilo včeraj spomni, kako je v televizijskem prispevku o požaru v Zalogu zagledala svojo pogorelo hišo. Takoj se je odpravila na prizorišče in tam zagledala Krupića, od katerega se je ločila maja 2006 in ki ji, kot nam je zagotovila, še danes ne da miru.
»Ves čas me je zasledoval, mi uničeval avto...« pripoveduje in dodaja, da so ga enkrat zalotile varnostne kamere. Lahko bi se znašel na sodišču, vendar je pregon sama ustavila: »Ko sem bila na sodišču, so mi rekli, da če hočem, da ne bo vedel, kje živim, naj vse opustim.« Mahmuljinova še razkrije, da je Krupića okrajno sodišče v Ljubljani septembra posvarilo, naj dosledno spoštuje navodila prepovedi približevanja, ukrep se izteče leta 2019.
Hiša propada
Po ločitvi je Fazila na sodišču z zamudno sodbo dosegla delitev premoženja; postala je 80-odstotna lastnica hiše, preostalih 20 je pripadlo Krupiću. Hiša je bila sprva ocenjena na 85.000 evrov, po požaru pa le še na 26.957. Fazili bi tako pripadlo 21.566 evrov, Krupiću pa 5391. Če bi imela toliko denarja, da bi odkupila Krupićev delež, bi to, kot pravi, že storila.
Hišo je pripravljena odkupiti Mestna občina Ljubljana, a Fazila se bo s tem sprijaznila le, če res ne bi bilo druge rešitve. Meni namreč, da je za hišo garala cele dneve, zato bi najraje videla, »da bi se lahko vrnila« in da ji, tako kot njenima dvema sinovoma, ne bi bilo več treba živeti kot podnajemnici.
»Rada bi videla, da bi se to uredilo. Srce me boli, ko grem danes mimo hiše in vidim, kako propada. Jaz pa se stiskam tukaj, in ko pridejo k meni trije vnuki, se ne morejo nikamor usesti. Tam bi pa vse imeli,« potoži in doda, da se s tamkajšnjimi sosedi zelo dobro razume, a da se zaradi Krupića ne odločijo za kakšno pomoč.
Ob požaru je bila hiša zavarovana, in sicer jo je zavaroval Krupić, zavarovalnica pa denarja noče izplačati, ker je bila proti znanemu storilcu vložena ovadba. Zaradi vsega tega nastaja škoda ne le na njeni hiši, marveč zaradi vlage, dežja in snega tudi pri sosedovih, saj so hiše med seboj povezane. In če bi v zgodbo vstopili tudi sosedje, ki bi zaradi povzročene škode od Mahmuljinove in Krupića kot lastnikov hiše zahtevali odškodnino, bi najkrajšo spet potegnila naša sogovornica. Nanjo bi zaradi 80-odstotnega lastništva lahko padel tudi večji del odškodninskega zahtevka.
Nisem zažgal, prisežem!
O vsem skupaj smo se pogovarjali tudi z Vehidom Krupićem, ki je odločno zavrnil očitke, da je zažgal hišo. »Tega nisem naredil, prisežem!« zatrdi in pojasni, kako se je vse skupaj začelo. Nekaj ur pred požarom je, kot je povedal, bral in gledal televizijo. Nato je okoli pol dveh zjutraj slišal, da je nekaj počilo, »pogledal sem levo in desno in videl, da gori«. Zublje je začel takoj gasiti, a brez uspeha. Poklical je policijo in gasilce, medtem pa se je stanovanje napolnilo s strupenimi plini, zato je moral hišo zapustiti. Razbil je steklo na oknu in se skozenj umaknil na varno. »Še dobro, da sem gledal televizijo. Če bi spal, me danes najverjetneje ne bi bilo med živimi,« še pove in znova zatrdi, da za požar zagotovo ni odgovoren. »Zakaj bi zažgal? Zakaj bi škodoval še sosedom, ki niso nič krivi?« se sprašuje.
Povprašali smo ga tudi o njegovem odnosu z bivšo ženo. »Dokler otrok ni bilo, sva živela kot bubreg v loju. Ko pa so otroci prišli, se nisva več dobro razumela,« na kratko razloži in doda, da sta se prepirala prav zaradi otrok, saj naj bi jih bivša žena preveč podpirala. Pravi še, da jo ima še vedno zelo rad, spoštuje pa tudi odločitev sodišča glede prepovedi približevanja. Glede na to, da nima denarja in da, ker je hiša pogorela do tal, še vedno nima urejenega niti stalnega prebivališča, si želi zgodbo s hišo čim prej končati. Tako bi najraje videl, da mu občina izplača tistih nekaj več kot 5000 evrov oziroma da se hiša proda in se ne dela še večja škoda. Prepričan pa je, da mu bo morala zavarovalnica na koncu izplačati tudi zavarovalnino – hišo je zavaroval za 100.000 evrov – saj se bo izkazalo, da je nedolžen.
