LJUBLJANA – »Niti najhujšemu sovražniku, niti vam, tožilka, ne privoščim, da se vam zgodi kaj takšnega,« je Omer Osmić včeraj ob koncu sojenja dejal Karmen Erčulj, ki je zanj predlagala šestmesečno zaporno kazen, ker je v zameno, da je posredoval pri zamenjavi neprofitnega stanovanja, sprejel kuverto z 800 evri. Osmić in njegov zagovornik sta namreč zatrjevala, da so hoteli obtoženega zlepa ali zgrda odstraniti in so zoper njega zgradili konstrukt. A okrajna sodnica Nina Kodra Balantič je pritrdila ugotovitvam tožilstva in Osmića za pet mesecev poslala spat na zaporniško žimnico. Sodba sicer ni pravnomočna.
Kot v slabem filmu je dogajanje, zaradi katerega je bil ob službo, nato pa pristal na dežurni psihiatrični pomoči in sedel na zatožno klop, na sodišču opisal Osmić. A zgodba tajne policijske delavke 20100 ali Ivanke Vlašič, pod tem imenom se mu je namreč predstavila, je drugačna. »Bil je nasmejan in vseskozi mi je mežikal,« je povedala o tem, kakšen je bil videti med predajo denarja.
Kaj takšnega se mu še ni zgodilo
Osmića so vzeli pod drobnogled leta 2006, ko so policisti preiskovali korupcijo na stanovanjskem skladu MOL in na podlagi prijav več strank odkrili domnevno podkupljivega uslužbenca. Osmić je na sodišču zatrdil, da je skrbel le za primopredaje in oglede. To je sicer res, a Vlašičevi, ki ga je poklicala, ali lahko uredi, da bi živela na Reški cesti v Ljubljani namesto na Vrhniki, se je menda hvalil s svojim vplivom. Povedala je, da ji je rekel, da ima on ključno vlogo pri dodeljevanju oziroma zamenjavi stanovanj in da bo šefinji Vesni Butala, ki je to urejala, dihal za ovratnik. »Še v penzijo ne bom šel, dokler ne rešim tega problema,« ji je bojda dejal.
Osmić pravi, da ga je Vlašičeva res klicala, a da ji je dejal, naj se oglasi pri Butalovi, saj da on nima nič s tem. Tajna policijska delavka je bila vztrajna, nadaljuje, in se je oglasila v Zarnikovi ulici, kjer ima prostore stanovanjski sklad. Še enkrat naj bi ji povedal, naj gre do Butalove. Ko je šefinji nato povedal o srečanju, mu je rekla, da je zadevo preverila in da je zamenjava stanovanja urejena, zaradi česar naj opravi ogled. Po primopredaji mu je Vlašičeva na mizo v lokalu dala kuverto z 800 evri, on pa je bil menda zmeden, ker se mu kaj takega še ni zgodilo. Kuverto je res vzel, a le da bi jo prijavil v službi, kot stori tudi s kakšno steklenico, ki jo kdaj dobi od stranke. Ko je odšel do svojega avtomobila, so zaškrtale lisice.
Sodnica je na podlagi izjav prič ugotovila, da Osmić v službi ni prijavil nikakršnih daril, tako mu ni niti verjela, da je hotel prijaviti 800 evrov. Strinjala se je s tožilstvom, da je edina primerna kazen zaporna, med drugim zato, ker je izkoriščal socialni položaj potencialnih najemnikov. Pričakovati je pritožbo obrambe. Zagovornik Dragan Dmitrović je dejal, da je Osmić v bistvu žrtev: večmesečno prisluškovanje, nadzor elektronskih komunikacij in tajno opazovanje zaradi njegove poštenosti in lojalnosti ni dalo rezultatov, zato so angažirali tajno policijsko delavko, ki pa da je bila pri svojem delu zelo agresivna.
