Za umorjenega zlatarja zbarantali mile kazni

LJUBLJANA – Nedavne novosti v zakonu o kazenskem postopku, ki so v naše sodne dvorane vnesle pogajanja med tožilci in obtoženci, so rek, da se zločin (vselej) ne izplača, že začele postavljati na nekoliko trhle temelje. Če te ujamejo in si se pripravljen zlomiti pred tožilcem in obličjem sodne pravice – ter imaš kajpak spretnega pogajalca v vlogi odvetnika –, je lahko kazen, ki te doleti, nenavadno mila.

»Priznamo«, zato milost

Ena od tragičnih zgodb se je v obliki predobravnalnega naroka začela včeraj razpletati pred ljubljanskim kazenskim okrožnim sodnikom Zvjezdanom Radonjićem.

Govori o nezaslišanem zločinu, ki se je 28. novembra zgodil v Šiški. 43-letni Ljubljančan Ivan Kanduč, 40-letni Ljubljančan Matjaž Režek, 32-letni Alijan Brajdič iz prinovomeškega romskega naselja Brezje, 29-letni Jeseničan Armin Hasanagić, v Novem mestu rojeni 23-letni Sandi Prešeren in leto starejši Simon Tkalčec iz Stranske vasi so obtoženi, da so v sostorilstvu oropali znanega ljubljanskega zlatarja Toneta Paplerja.

Prva četverica je zadevo organizirala ali poskrbela za logistiko, da bi rop potekal nemoteno, naloga s pištolo oboroženega Tkalčeca in Prešerna pa je bila, da izpeljeta kaznivo dejanje. In sta ga. Toda končalo se je fatalno, saj je eden od njiju zlatarja ustrelil.

Po zakonu prvi četverici zaradi ropa preti do 15 let zapora, morilcema pa do 30. Težko je sicer oceniti, koliko bi denimo dobili Kanduč, Režek in Hasanagić, če bi jim sodili in bi jim bila krivda dokazana. A skoraj zagotovo precej več, kot so za njih med telefonskimi pogajanji s tožilko Manjo Prezelj izposlovali njihovi odvetniki Boris Grobelnik, Milan Krstić in Blaž Kovačič Mlinar.

Stavek »Priznam vse, kar mi očita tožilstvo« jim je prinesel kar veliko ugodnosti. Zanje se je postopek končal brez sojenja in čez nekaj dni bo sodnik Radonjić izdal sklep, da se lahko odpravijo na prestajanje kazni. A če je za njihov greh zagroženo od 3 do 15 let zapora, lahko ugotovimo, da so jo odnesli zelo dobro. Tožilka Prezljeva je v pogajanjih predlagala, odvetniki so njene predloge sprejeli, sodnik pa tako razsodil, da bo Režek sedel 4 leta in 5 mesecev, Kanduč 3 leta in 10 mesecev, Hasanagić pa 3 leta in 2 meseca.

Ne priznajo, »zato premislite«

Tožilska pogajanja s preostalo trojico obtožencev so padla v vodo, nočejo namreč priznati besed obtožbe, zato jih je sodnik poslal nazaj v pripor, še prej pa oznanil, da se bodo na sodišču znova srečali 19. junija. Toda ne bo se še začelo sojenje, za ta dan je namreč znova razpisal poravnalni narok in s tem že včeraj pritisnil na Prešerna, Tkalčeca in Brajdiča, naj vendarle še enkrat premislijo glede ponudb tožilstva.

Kaj jim lahko Prezljeva sploh da v zameno za priznanje? Ker je po obtožbi prav Brajdič priskrbel morilsko pištolo, zagotovo ni bila in ne bo tako mila, kot je bila pri Kanduču, Režku in Hasanagiću. Še manj lahko ponudi obtoženima za umor (preti jima od 15 do 30 let).

Ne le sodnik, tudi Prezljeva je tistim, ki nočejo priznati, ko so s svojimi odvetniki Blažem Guno (Prešeren), Igorjem Grošljem (Tkalčec) in Matjažem Medletom (Brajdič) zapuščali sodno dvorano, pihnila na duše: »Vi pa le malce premislite.« Možje v kutah so ji pokimali in odmevalo je: »Bomo.«

Tisti, ki so trgovanje na sodišču končali uspešno, pa so nasmejani odhajali iz sodne palače. »Izrečene kazni so pravične, trojica, s katero se mi ni uspelo dogovoriti, pa je dobila nov čas. Naj le razmislijo, ker ve se, kaj se bo sicer tožilo in kaj se bo sodilo. Bili smo v pogovorih, a za njih ni bilo nič sprejemljivo,« je povedala tožilka Prezljeva.

Zadovoljen je tudi odvetnik Grobelnik, za katerim je od uveljavitve zakona že kar precej pogajalskih uspehov. »Nagrada v zameno za priznanje je lahko nižja kazen. Pogajanja med nami in tožilci so takšna, kakršna so pač vsaka pogajanja, čeprav moram reči, da je bila tožilka v tem primeru precej trda pogajalka.«