Za umor že obsojen in oproščen, zdaj pa čaka

LJUBLJANA – »Klient seveda ne bo mogel normalno zaživeti, dokler vse to ne bo za njim,« nekaj dni pred šesto obletnico tragedije na Litostrojski v ljubljanski Šiški pove odvetnik Miha Kunič, zagovornik 30-letnega Radenka Đurđevića. Njegov spis že tri leta leži v sodniških predalih, bremeni pa ga uboja 28-letnega Mustafe Rastoderja.

Žrtvin oče o Binetu

Tega so 19. januarja 2009 našli mrtvega na kavču v njegovem stanovanju, umorjen je bil z osmimi streli v vitalne dele telesa. Morilec naj bi ga presenetil, saj je bil ob najdbi pokrit z odejo, v rokah pa je stiskal daljinski upravljalnik.

Sprva so okrutno dejanje pripisovali Mustafovemu dekletu Anji, s katero naj bi se pogosto prepiral, nato pa je sum padel na Anjinega brata Radenka. Sprva je celo kazalo na to, da bodo temu organi pregona zločin z lahkoto dokazali, na njegovi roki in na majici so namreč odkrili smodniške sledi, značilne za nekoga, ki je streljal iz kratkocevnega orožja. Dejanje naj bi na policijskem zaslišanju celo priznal, toda pozneje je njegov odvetnik bentil, da so kriminalisti s svojimi značilnimi prijemi – po več kot 60-urnem nenehnem zasliševanju – iz njega izvlekli lažno priznanje. »Celoten postopek temelji na izsiljeni izjavi.«

Ko se je poleti 2009 na kazenskem oddelku ljubljanskega okrožnega sodišča začel sodni proces, je Đurđević na kratko dejal »Nisem ustrelil Mustafe, pretreslo me je, ko sem izvedel, da je mrtev«, potem pa obmolknil.

Vse skupaj se je začelo zapletati, ko je pred obličje pravice stopil Mustafov oče, govoril o denarju, ki naj bi ga sinu posodil za nakup hiše, jel v vse skupaj vpletati sinovega najboljšega prijatelja in – po njegovem – preprodajalca mamil Bineta Jovanovića, ki naj bi bil posrednik pri tem poslu, nato pa je pomenljivo dodal še, da se morilska pištola morda skriva v Jovanovićevem družinskem vikendu.

Jovanović kot priča je obtožbe Mustafovega očeta odločno zavrnil, še najodločneje denimo tisto, da se peča z mamili. Toda februarja 2012 so ga v bližini Brescie prijeli v vozilu, v katerem je bilo več kot štiri kilograme kokaina... Kunič je nato o Jovanoviću začel vse glasneje govoriti, v določen prid obrambi je na procesu nastopil tudi izvedenec balistične stroke Janez Golja, ki je ocenil, da Đurđević ni nujno streljal in bi lahko delce smodnika nase dobil že, če bi bil med ubojem Rastoderja v istem prostoru z njim.

Oktobra, da bo novembra, januarja pa...

Ravno na podlagi tega mnenja je marca 2010 okrožni sodni senat Rastoderja v dvomu oprostil, čeprav je tožilstvo zanj zahtevalo najvišjih možnih 15 let zapora. »Od danes naprej ste prosti. Ali je takšna tudi vaša vest, pa sami najbolje veste,« mu je sporočil sodnik Boris Hrovat in dodal, da sicer sploh ne dvomi o tem, da je bil v usodnih trenutkih v istem prostoru kot žrtev uboja, vendar pa mu tega, da je tudi pritiskal na petelina, pač ni mogoče dokazati.

V drugo smer so se februarja 2011 primera Uboj Rastoderja lotili višji sodniki, ki so izpeljali glavno obravnavo. Menili so, da je imel Đurđević v obdobju od uboja do prijetja in jemanja smodniških sledi dovolj časa, da odstrani karakteristične delce, značilne za strelca. Sklenili so tudi, da je imel več kot dovolj razlogov za maščevanje Rastoderju, na katerega naj bi bil besen, saj naj bi njegovo sestro Anjo zalagal z mamili, pod vplivom teh pa se je grdo obnašala do njune matere. Đurđevića so spoznali za krivega in ga obsodili na 12 let zapora.

Konec leta 2011 so zgodbo znova na glavo obrnili vrhovni sodniki. Prepričal jih je Kunič z vztrajnim omenjanjem Bineta Jovanovića in tudi z vprašanjem, ali bi lahko njegov klient sledi smodnika na sebe dobil tudi, ko se ga je med postopkom dotikal kriminalistični tehnik, ki je bil že na prizorišču zločina. Dejansko stanje zares ni razjasnjeno, je bil sklep vrhovnega sodišča, ki je sodbo razveljavilo, primer pa je vnovič pristal v rokah ljubljanskih okrožnih sodnikov, ki morajo izpeljati vnovičen prvostopenjski proces.

Od umora Mustafe Rastoderja bo torej minilo šest let, od okrožne oprostilke za Radenka Đurđevića slabih pet let, približno štiri leta so od takrat, ko so ga višji sodniki obsodili na 12 let zapora, in tri, odkar so to sodbo razveljavili vrhovni sodniki. Odtlej se zadeva ne premakne nikamor. Oktobra lani so s kazenskega oddelka okrožnega sodišča odgovarjali, da je nov sodnik to zadevo »prevzel maja 2014 ob odhodu prej določene sodnice. Glavna obravnava bo razpisana predvidoma sredi ali konec novembra.« Spet je minilo nekaj mesecev, aktualni odgovor sodišča pa se glasi: »Datum glavne obravnave v omenjeni zadevi še ni razpisan.«