NOVO MESTO – Alijanu Brajdiču iz romskega naselja Brezje je zapor postal dom za dolgih 12 let. Večino kazni, in sicer devet let, si je prislužil s sodelovanjem pri umoru ljubljanskega zlatarja Toneta Paplerja, tri leta pa so mu dodali zaradi neodsluženih grehov od prej. Kaj lahko pa se zgodi, da se bo njegovo bivanje na oni strani svobode podaljšalo še za precej časa. Na kazenskem oddelku novomeškega okrožnega sodišča namreč proti 34-letniku poteka sodni proces, ki ga znova povezuje s kaznivim dejanjem zoper telo in življenje, tožilci so prepričani, da je poskušal zaradi brezobzirnega maščevanja naklepoma s sveta spraviti dva človeka in njuni družini.
»Metal bi že
za 200 evrov«
Naročil naj bi umor, kar je za novomeškega okrožnega tožilca Bojana Avbarja popolnoma enako nizkotno dejanje, kot da bi ga zagrešil sam. Po obtožbi je Alijan sredi leta 2010 nagovarjal Nenada Beganovića z vzdevkom Psiho, naj na hiši njegovih sosedov v Brezju Iztoka Šajnoviča in Bojana Brajdiča (gre za sina in očeta) vrže bombi. Za to uslugo mu je ponudil med štiri in pet tisoč evri plačila, poleg tega pa bi se lahko prihajal k njemu po mili volji zadevat z drogami.
Toda Beganović naročenega ni storil, raje je odšel do Šajnoviča in mu o vsem skupaj povedal, tega je najprej odneslo k policistom, ki so ga menda odslovili, da mu ne morejo pomagati, nato pa še k tožilcem, ki so prisluhnili njegovi pripovedi o tem, da bi se v Brezju skorajda zgodila tragedija. Po mnenju organov pregona jim je Šajnovič resnicoljubno opisal, da je 4. julija 2010 stal pred domačo hišo, ko se je pripeljal Beganović in razkril, kakšne načrte je imel z njim Alijan. Iskreno je bojda deloval tudi, ko je potožil, da se ga z očetom močno bojita, saj so že imeli resen konflikt v Tušu, med katerim je Alijanov oče Matija udaril očeta Bojana, od takrat pa so čustva med njimi močno naelektrena.
Obtoženec se je medtem že zagovarjal, trdi pa, da je zgodba Iztoka in Bojana popolnoma izmišljena. Zakaj bi Psihu sploh ponujal toliko denarja, ko pa gre za narkomana, ki bi kaj takega storil že za 200 evrov. Na nadaljevanju sojenja, ki se bo pred novomeškim kazenskim okrožnim sodnikom Boštjanom Kovičem nadaljevalo po sodnih počitnicah, bodo svoje povedali oškodovanci in tudi tisti, ki naj bi mu Alijan naročil vreči bombi, Beganović torej. Zanimivo je, da ta tožilsko zgodbo v dosedanjih zaslišanjih zavrača, čeprav bi moral biti kronska priča organov pregona. »To so laži, nikoli me ni nihče napeljeval k takemu kaznivemu dejanju, in nikoli nisem rekel Šajnoviču, da mi je Alijan za to ponujal denar.«
Berti pogojka Na novomeškem sodišču se je pred nekaj tedni z izrekom kazni dveh let pogojnega zapora končalo sojenje Alijanovi partnerici Berti Hudorovič, obtožena je bila trgovanja z mamili. Preiskovalci so ugotovili, da je dolenjskim in posavskim zadetežem prodajala kokain, heroin in konopljo, drogo pa so preprodajali tudi njeni mladoletni otroci. Med preiskavo njene barake v Brezju in okolice so odkrili posodo z 200 grami heroina in kokaina ter elektronsko tehtnico. Ker sta bila Berta in Alijan v priporu oziroma zaporu, so za otroke najprej poskrbeli na centru za socialno delo, nato pa do Bertine vrnitve njeni starši. |
Maščevanje zaradi Čopiča?
Da so očitki na Alijanov račun precej majavi, meni obtoženčev zagovornik, odvetnik Borut Markošek. »Morate vedeti, da so mojemu klientu pred časom očitali, da je 2. julija 2010 napadel avto, v katerem naj bi bil tudi Beganović. Popolnoma nelogično torej je, da bi prav njega že naslednji dan najemal za to, da zanj meče bombe. Šajnovič pa ga je po moji oceni le lažno obremenil, saj je bil Alijan priča v nekem kazenskem postopku proti njemu in je pričal proti njemu.«
Za prvo od omenjenih zgodb so v Novem mestu res sodili Alijanu in Saramu Brajdiču, saj naj bi oborožena napadla škodo octavio, katere lastnik je bil Zoran Grm. Vendar Grma ni bila v avtu, pač pa sta bila druga Roma, eden od njiju prav Beganović. Čeprav naj bi iskala Grma, sta se odločila streljati proti avtu. S sojenja jo je Alijan odnesel kot nedolžen, Saramo pa je bil obsojen na sedem let zapora, vendar je zanj sodbo pozneje razveljavilo vrhovno sodišče.
Če se bo v sedanjem postopku proti Alijanu morebiti zares izkazalo, da je nedolžen, bi se utegnili potrditi sumi odvetnika Markoška, da je šlo za maščevanje zaradi njegovega pričanja. Na še enem sojenju, ti se proti Romom na novomeškem sodišču vrstijo kot po tekočem traku, je namreč obremenil Bojana Brajdiča in Iztoka Šajnoviča, ko so jima pred leti sodili zaradi obtožbe trgovanja z ljudmi.
Od aprila 2006 do 9. februarja 2008 naj bi Jožeta Klobučarja - Čopiča zadrževala pri sebi, ga silila v delo, za katero sta mu plačevala le s hrano in pijačo oziroma najnujnejšim za življenje, ga poniževala, tepla in celo mučila. Bojan naj bi si prisvajal tudi Klobučarjevo socialno denarno pomoč. Kako nasilna sta bila do njega, je na okrožnem sojenju tožilec opisal s primerom, ko naj bi Bojan najprej postrigel Čopiča, ga poškropil z barvo in pretepel s pasom, Iztok pa naj bi z njega strgal oblačila in ga s plinskim vžigalnikom (brenerjem) ožgal po stegnih.
Na koncu so ju spoznali za kriva nasilništva, očetu so prisodili leto in pol, sinu pa dve leti zapora.
»Z Iztokom sem res v sporu zaradi mojega pričanja glede Čopiča. Rekel sem, da sem ga videl, kako je Čopiča polil z mrzlo vodo, in to je vse. Pa še zaradi tega me je pozneje s steklenico udaril po glavi,« se spominja Alijan Brajdič.
