CELJE – Zarif Rizvić, 27-letni letni Bošnjak iz Velike Kladuše, se je z včerajšnjim priznanjem krivde za umor 62-letnega Šentjurčana Alojza Podlogarja izognil po vsej verjetnosti zelo dolgotrajnemu sodnemu postopku in si zagotovil tudi milejšo kazen. Višji tožilec Ivan Žaberl mu je priznal popust in ponudil 13 let zapora, kar je dve leti pod zakonskim minimumom, zagroženim za umor iz koristoljubja.
Zarif je Alojza, soseda iz bloka Na Lipico 4 v Šentjurju, pokončal na okruten način. V kletnih prostorih ga je trikrat udaril z gasilnim aparatom. Umorjenega je zavil v PVC-folijo, posul z rjavkastim prahom, podobnim cementu, ter zaklenil v kletno celico. Ker je razpadajoče truplo sčasoma začelo zaudarjati, je redno dišavil kletne prostore. A dolgo mu ga le ni uspelo prikrivati. Sosedje so se vse bolj pritoževali nad neznosnim smradom, kajpak so Podlogarja tudi pogrešali. Njegovo izginotje je šentjurskim možem v modrem 14. aprila naznanil sosed Milan Ovčar. Alojz se je znašel na seznamu pogrešanih oseb, sostanovalce pa je še vedno begalo, da je na dvorišču parkiran njegov uno, brez katerega je le redko odhajal zdoma, stalno je bilo odprto tudi kopalniško okno.
Četrtega junija so Rizvićevo klet z zunanje strani vendarle nekoliko bolj pozorno ogledali in ovohali policisti. S črnimi slutnjami so pozvonili pri Zarifu, da bi jim odklenil celico, a jim je dejal, da ključev nima pri sebi, klet pa da ima v najemu. Niso se pustili odgnati. V roke so mu porinili klešče, da je lahko polomil žabico. Odprli so vrata in se zgrozili nad prizorom. Močno razpadlo truplo so pregledali forenziki in povedali tisto, kar je že bilo mogoče slutiti – da je mrlič v plastični vreči Alojz Podlogar.
Najbrž bo nepojasnjeno ostalo vprašanje, zakaj je Zarif s tolikšno agresijo planil nad soseda Lojza, s katerim sta v kleti napeljevala elektriko. Obtožnica se opira na dogodek sredi marca, ko je Podlogar prijavil tatvino, saj da mu je iz stanovanja izginilo 8300 evrov gotovine, za kar je okrivil prav Rizvića. Se ga je potemtakem zato želel odkrižati? Bošnjak naj bi v tistem času kar pogosto zahajal k njemu. Na Lipici je stanoval približno tri mesece in večinoma se je družil samo s Podlogarjem.
Obtoženi mladenič z državljanstvom BiH je v naši državi približno tri leta in tekoče govori slovensko, zato sodnega tolmača včeraj ni potreboval. Povsem jasni so mu tudi postopki, ki bodo sledili. Dvanajstega novembra je okrožna sodnica Cvetka Posilovič razpisala narok za izrek kazenske sankcije, a kakšnih bistvenih odstopanj ni pričakovati, čeravno se je Zarif s svojim odvetnikom Nikom Praznikom morda nadejal še nižji kazni – slišati je bilo, da jima je tožilec v neformalnih pogajanjih ponudil celo samo osem let zapora.
Podlogar je veljal za človeka, ki se je držal bolj zase. Sosedom ni znano, da bi bil s kom v sporu. Večinoma je popravljal stare televizorje in radijske sprejemnike, čeprav sam – tako sosedje – v stanovanju ni imel elektrike. Nekdanji delavec Alposa je bil tudi sicer spreten z ročnimi deli, vsakomur je rad priskočil na pomoč. Najbrž je približno tako bilo tudi z Rizvićem, ki je kot novinec in povrhu še tujec v lokalnem okolju bržčas težko našel koga, s katerim bi lahko vsaj malo pokramljal. Sta dobrota in čut do sočloveka Alojza naposled stali življenje?