PO TRAGEDIJI

Za tragedijo s šestimi
 mrtvimi ovadili pilota

Objavljeno 11. april 2013 12.00 | Posodobljeno 10. april 2013 21.34 | Piše: Mi. K.

Neuradno se nanaša na Ljubljančana Mira Kolenca, ta vse stike z javnostjo zavrača.

V najhujši balonarski nesreči pri nas je umrlo šest ljudi. Foto: Marko Feist/Novice

LJUBLJANA  – Natančno 230 dni po najhujši balonarski nesreči na slovenskih tleh, v kateri je umrlo šest ljudi, so policisti zaradi povzročitve splošne nevarnosti ovadili eno osebo. Po naših podatkih gre za pilota nesrečnega balona Mira Kolenca, ki sploh ne bi smel leteti, zdaj pa mu grozi do 15 let zapora.

Panoramski polet nad Ljubljanskim barjem se je 23. avgusta lani iz izleta, ki naj bi prinašal veselje, sprevrgel v ognjeni pekel. Eden največjih toplozračnih balonov v Evropi, ki je v košaro na usodnem poletu sprejel kar 32 ljudi, 31 potnikov in pilota, je poletel v zrak okoli sedme ure zjutraj s travnika ob hotelu Mons, slabo uro pozneje pa tragično končal nad Ljubljanskim barjem. V zrak sta sicer ločeno poletela dva balona: manjšemu, v katerem je bilo sedem ljudi, je uspelo pristati med močnejšimi sunki vetra, večji pa ni imel te sreče.

Kot so pokazali prvi izsledki preiskave, je pri pristanku ob Ižanski cesti v okolici Matene zapihal veter, da se je balon odbil od tal, nato se je zaletel v bližnje drevo in prevrnil, pri tem pa se je vnel. Že med odbijanjem od tal je iz košare pometalo nekaj potnikov, nekaj pa jih je padlo ven, ko je košara udarila ob drevo. Stanje takoj po nesreči je bilo: štirje mrtvi, 14 huje ranjenih, od tega je bilo osem ljudi v smrtni nevarnosti. Med huje ranjenimi je bil tudi Kolenc.

Šest žrtev

Med zasilnim pristankom so umrli kar trije člani iste družine iz Ljubljane, 11-letna Alja, njena 49-letna mama Bojana Groznik in njen 51-letni partner Izidor Prevodnik. Polet je bil usoden tudi za 56-letno Emo Zelko. Njihovo identiteto je razkrila šele obdukcija na inštitutu za sodno medicino, saj so bila trupla nerazpoznavna. Približno 14 dni pozneje je v bolnišnici umrl še Emin mož, 59-letni Peter Zelko, umrla pa je še ena neimenovana ženska.

V reševalno akcijo so se tedaj vključili trije helikopterji, eden opremljen s kamero, ki zaznava toploto in ki je še dve uri po nesreči iskal morebitne preživele, vodniki službenih psov, gasilci, reševalci in drugi. Samo v Ljubljani je za ranjence skrbelo 40 zdravnikov z ekipami.

Medtem ko so bili reševalci še na terenu, pa so v javnost prihajale informacije o tem, da Kolenc sploh ne bi smel poleteti. Zaradi zdravstvenih težav je že dva meseca pred nesrečo ostal brez dovoljenja, in ne le da ni spoštoval prepovedi in je letel, opravljal je celo komercialne polete in s tem ogrozil življenja nedolžnih ljudi, željnih nepozabnega doživetja v zraku.

Tudi če bi bilo z njegovo licenco vse v redu, pa po mnenju strokovnjakov ne bi smel poleteti. Po nesreči namreč ni bilo nobenega balonarskega strokovnjaka, ki bi se v takšnih vremenskih razmerah, to je pred nevihto, odločil za polet.

Glede tragične nesreče sta bili sproženi dve preiskavi, sodna, ki je končana in ki se nanaša na ovadbo zaradi povzročitve splošne nevarnosti, ter tehnična, ki še poteka. Komisija pri zadnji je sestavljena iz glavnega preiskovalca, to je Romana Rovanška, njegovega namestnika in štirih strokovnjakov za posamezna področja: pilot, zdravnik, meteorolog in strokovnjak za tehnični del. Po pričakovanju bo končana v enem letu.

Prek facebooka smo nedavno vprašali Kolenca, ali je morda že pripravljen z javnostjo deliti svojo plat zgodbe, vendar odgovora nismo prejeli.

 

Deli s prijatelji