CELJE – Leona Vrzela so na celjskem okrožnem sodišču včeraj spoznali za krivega povzročitve smrti iz malomarnosti. Čeprav mu je grozilo do pet let zapora, se je izvlekel s pogojno kaznijo desetih mesecev s preizkusno dobo dveh, kakor je predlagala tudi okrožna državna tožilka Katja Kunej, ki je vztrajala pri obtoženčevi kazenski odgovornosti, pogojeni z vidika malomarnega ravnanja. Vrzelova malomarnost je po mnenju malega kazenskega senata s sodnico Jožico Arh Petkovič na čelu stala življenje Sevničana Miroslava Marolta.
| Izvedenec naj bi ga polomil »Ne gre za dvo- ali večstanovanjsko stavbo, pojme je izvedenec napak uporabil. Očitek iz obtožbe je v celoti zgrešen, tožilka je presegla okvir lastne obtožbe,« je pojasnjeval Tomaž Bromše in napovedal pritožbo, saj je pričakoval oprostitev. Bili ste neodgovorni in lahkomiselni, zgodila se je nesreča in šele po njej ste odpravili pomanjkljivosti. Žal prepozno. |
Usodna ograja
Bil je najemnik v Vrzelovem stanovanju v Štorah. Tragedija se je zgodila 11. aprila 2009 okoli 15. ure. Miroslav je šel na teraso na cigareto, a je omahnil dva metra globoko ter se nasadil na našpičeno kovinsko ograjo. Večino dejstev je v slikoviti izpovedi včeraj strnil Aleš Matej, pokojnikov prijatelj in sostanovalec. »Z Maroltom sva takrat popivala povsod. Začela sva že prejšnji večer in nadaljevala zjutraj, niti ne vem več, kje vse sva bila. V posteljo sem legel pred njim, a me je popoldne zbudil in dejal, da gre na teraso na cigaret in pogledat sosedo. Še preden sem se dobro zavedel in sedel za mizo, ga že ni bilo več. Zgodilo se je zelo hitro. Naboden na ograji je bil še živ, a ko so prihiteli reševalci in gasilci, sploh niso vedeli, kaj bi storili.« Kot je znano, so morali odžagati del ograje, nesrečnik pa je zaradi izliva krvi istega dne umrl v bolnišnici.
Nihče ni pričakoval tako tragičnega konca, še najmanj takrat, ko sta se z Vrzelom sporazumela za najem dela stanovanja. Prej sta namreč bivala v samskem domu, alkohol je bil njun stalni spremljevalec. »V domu je bilo nevzdržno, gneča, brez ogrevanja, ne počutiš se dobro. Tu je bilo veliko bolje, čeprav nisva smela kaditi na terasi. Lastnik naju je redno opozarjal, a dogovor sva kršila na lastno odgovornost. Na teraso sem postavil mizo in stol, pa nisem gotov, da je Vrzel to vedel.« Po Matejevem zdaj pokojni nikakor ne bi padel s terase, če bi bil trezen, medtem ko Vrzelov zagovornik Tomaž Bromše dodaja, da je bil Marolt tako pijan, da bi se zvrnil s terase, četudi bi bila tam varovalna ograja. »Rad je popival, nisem pa opazil, da bi bolehal za kakšno epilepsijo. Tisti dan je že zjutraj segel po vodki,« še pove Matej, ki je še vedno zgrožen, kako so ga obravnavali policisti, ki so bržčas posumili, da bi Sevničana lahko kdo, morda on, tudi potisnil s terase. »Imeli so me za kriminalca, pobrali so mi oblačila, dvakrat so me vlekli v Maribor na detektor laži. Prvič je crknil, potem so čez mesec znova prišli pome. Do danes mi še niso pokazali rezultatov, me pa zelo zanimajo.«
Pomanjkljivosti odpravila prepozno
Sodnica je Maroltu razložila, da so pri odmeri kazni upoštevali tudi soudeležbo pokojnega, vendar je najemodajalec gotovo vedel za najemnikova pivska nagnjenja in bi moral ukrepati bolj odločno, kot pa se samo zadovoljiti z ustnimi opozorili. »Ne moremo z gotovostjo ugotoviti, ali ste kršili pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih za gradnjo, a ste stanovanje kljub vsemu dali v najem. Pri tem ste vedeli, da najemnika teraso uporabljata, čeprav je ne bi smela. Spodaj je našiljena ograja, torej gre za izjemno nevaren položaj. Bili ste neodgovorni in lahkomiselni, zgodila se je nesreča in šele po njej ste odpravili pomanjkljivosti. Žal prepozno.« Vrzel, ki se je branil, da mu je za dokončno ureditev prizidka s teraso zmanjkalo denarja, bo zdaj moral seči v žep še za sodne stroške, ki se jih je doslej nabralo za dobrih 1100 evrov, ko pa mu bo odmerjena taksa in ko bosta prispela še stroškovnika obeh izvedencev, bo znesek narasel na okoli 5000 evrov.
