Za sinovo smrt ne dočaka niti opravičila

LJUBLJANA – Bolečina, ki jo vse od smrti 24-letnega Sebastiana Ojsterška v sebi nosita njegova mama in oče, Urška Trotovšek in Damjan Ojsteršek, je še vedno neskončna. Med drugim zato, ker še do danes, kot nam je povedal oče, nista z ženo od zdravnikov v UKC Ljubljana, ki so zdravili Sebastiana, slišala niti enega opravičila. Še več: »Niti od enega nadrejenega nisva dobila odgovora. Nič, da bi se hotel kdo pogovoriti, da bi kdo izrekel sožalje.«

Nazadnje sta se podala na sodišče, s tožbo od največje slovenske bolnišnice zahtevata 60.000 evrov odškodnine. »Tri leta sem poudarjal, da nočem niti centa, ampak le opravičilo, in da so povzročitelji kaznovani,« nam je povedal Damjan, ki se je po našem pogovoru kot voznik tovornjaka odpravil na novo pot proti Italiji. Žalosti ga, da z ženo na sodišču še nista mogla povedati svoje plati zgodbe, saj bodo na naslednji obravnavi najprej zaslišani vpleteni zdravniki, med drugim dr. Primož Karner in dr. Matjaž Jereb.

Pred operacijo si je kupil avto

V UKC Ljubljana odgovornost za Sebastianovo smrt zavračajo. Po besedah pooblaščenke bolnišnice Helena Carlevaris Rožič Sebastian »ni bil zdrav pacient«. Imel je presnovno bolezen cistinozo, »ki je nedvomno vplivala na nastanek kronične odpovedi ledvic«. Prav to obolenje, kot je dodala na sodišču, je vplivalo tudi na dihalno odpoved.
Pooblaščenec staršev Andrej Pitako je navedbe, da je šlo za tako hudega bolnika, zavrnil, saj se, kot je povedal, potem operacijska ekipa ne bi odločila za operacijo v splošni anesteziji. Da želi zdaj tožena stranka »post festum raziskati svoje lastne odločitve«, pa po njegovih besedah meji na absurd. Sebastianov oče Damjan bo to, da je bil pred operacijo njegov sin še dovolj zdrav in poln življenja oziroma da ga ni čakala le smrtna postelja, poskušal dokazati s posebnim dokumentom. Ta jasno kaže, kako je šel sin le dva dni pred operacijo, torej 29. novembra 2011, v Kranj kupit rabljeno xsaro. »Dva dni prej, tik pred osmo uro zvečer je bil prepis narejen. In z avtom se je pripeljal domov,« nam pove oče.
Njegov sin je hodil na dializo, prav tako je opravil več preiskav in bil na seznamu za presaditev nove ledvice. »Če bi bil za umret, ga ne bi dali na seznam,« je prepričan. Po prihodu v UKC Ljubljana je, četudi naj bi šlo po besedah Damjana za nujno operacijo, ves teden gledal v zrak. Pošiljal jima je sms-sporočila, v katerih jima je potožil, da se zanj sploh nihče ne briga. »Samo za to me imajo, da od zavarovalnice kasirajo denar,« je sinove besede strnil Damjan. Med vikendom, ko je bil doma, je z avtomobilom naredil skupaj 500 kilometrov, družil se je s prijatelji. Operacijo so opravili šele 13. decembra in po njej je dobil pljučnico in imel velike težave z izkašljevanjem.

Kot bi imeli žival v postelji

»Nato je pisal domov, da ne more dihati. Bil sem ravno v Italiji,« se spominja Damjan in dodaja, da je sin povedal, da je to omenil tudi medicinski sestri, in mu je ta odgovorila, da mu ne more pomagati. »Nihče ga ni vprašal, kako se počuti. Cevko so mu samo nazaj vtaknili,« nam pove oče in nadaljuje, da se je naslednji dan sin sam ekstubiral in se mu je pri sapniku naredil edem ter se je zadušil. »Verjetno, da ga je tiščalo. Nihče ga ni vprašal, zakaj je nemiren. Kot bi imeli žival v postelji,« nam razloži Damjan. »Po njihovih zapisih naj bi mu dihalno pot vzpostavili šele po eni uri! In tudi zastoj njegovega srca, kot so nama povedali, naj bi trajal več kot pol ure!« Po tistem je bil Sebastian v vegetativnem stanju in Damjan od takrat naprej ni več govoril z njim. Sredi marca 2012 so ga premestili na intenzivni oddelek celjske splošne bolnišnice, kjer je imel spet hude težave z dihanjem. Njegovo zdravstveno stanje se je tako poslabšalo, da je prvega aprila 2012 umrl zaradi zadušitve. 

i