SKRUNITEV

Za pokojniki jokali ob praznih žarah

Objavljeno 06. februar 2016 18.30 | Posodobljeno 06. februar 2016 18.30 | Piše: Tanja Jakše Gazvoda

Sojenje Boštjanu Maleriču zaradi očitkov o skrunitvah grobov in trupel se bliža koncu.

ČRNOMELJ – »Pogreb Avguština Madroniča je bil v četrtek na Sinjem Vrhu, ko pa sem prišla v ponedeljek čistit mrliško vežico v Vojni vasi, sem videla, da je osnovna žara z njegovimi posmrtnimi ostanki še vedno tam. Bila je v majhnem prostoru, kjer so shranjena čistila. Takoj sem poklicala na policijsko postajo Črnomelj, na krajevno skupnost in Komunalo Črnomelj, pa me niso resno jemali,« je na sodišču dejala Rozalija Gršič, nekdanja žena Boštjana Maleriča, ta ima družbo za opravljanje pogrebnih storitev Miklavž Malerič, obtožni predlog pa mu očita tri skrunitve groba in tri skrunitve trupla.

Malerič, ki je bil in je direktor podjetja, je na sodišču krivdo odločno zanikal. Opozoril je, da je bila njegova bivša žena Rozalija Gršič, ki ga je ovadila policiji, v tistem obdobju zakonita zastopnica podjetja. Kot je zatrdil, je ona prevzemala žare na Žalah in opravljala tudi vse druge posle. »To, kar se očita meni, je lahko storila le ona, prijavila pa je mene zaradi maščevanja, saj me je hotela izriniti iz pogrebne dejavnosti in jo prevzeti sama, s pogrebnimi storitvami se je potem tudi res ukvarjala,« je bil na prvi obravnavi očitajoč Boštjan Malerič, včeraj pa ga na sodišče ni bilo. Morda še bolje, saj bi bilo že tako napeto ozračje v sodni dvorani črnomaljskega sodišča še bolj naelektreno.

»Kaj pa ste bili vi v podjetju?« se je na Rozalijo obrnil Maleričev odvetnik Igor Smolej. »Bila sem prokuristka, pod prisilo, gospod odvetnik. Z izsiljevanjem in podobnim, ker se Malerič ni razumel s pogrebnimi službami. Pooblastila sem imela kot navadna delavka, ko je bilo treba komu rit reševati, recimo Boštjanu, je dal pa mene naprej, da se grem pogovarjat,« je bila odrezava Rozalija in hkrati zanikala trditve, da bi imela po tem, ko je odšla od Maleriča, konkurenčne pogrebne storitve: »Registrirano sem imela pogrebno in gostinsko dejavnost, a ukvarjala sem se le z gostinstvom. Z maratonci se mi ni dalo kregati,« je dodala in na vprašanje, na koga je mislila, ko je omenjala maratonce, odgovorila, da druge pogrebce v njenem koncu.

Šok za svojce

Razočaranje, šok, globoka čustvena prizadetost in tudi jeza – to so čustva, ki so prežemala svojce, ko so pred dobrim letom izvedeli, da pri pokopih njihovih najdražjih ni bilo vse tako, kot bi moralo biti, da se je pravzaprav mešetarilo s posmrtnimi ostanki njihovih svojcev. Policisti in kriminalisti so nepravilnosti ugotovili pri treh pokopih: Avguština Madroniča, Milana Pence in Marije Žugečič.

Za prvega so ugotovili, da so se svojci na dan pogreba, 29. avgusta 2013, na pokopališču na Sinjem Vrhu poslavljali ob prazni žari, saj je Rozalija Gršič posmrtne ostanke pokojnega v upepeljevalnici Žale prevzela istega dne nekaj po drugi uri popoldne, pogreb pa je bil ob štirih. Žaro s posmrtnimi ostanki naj bi, tako obtožni predlog, Malerič v grob vstavil naknadno, verjetno nekaj dni pozneje. Ko pa so policisti v interesu preiskave odkopali grob, v njem ni bilo okrasne žare, ki so jo svojci kupili pri Maleriču, temveč le osnovna žara s posmrtnimi ostanki. Tiste okrasne, ki jo je pokojnikov brat izbral z veliko skrbnostjo, saj je bil Avguštin lovec in je mela lovski motiv, torej v grobu ni bilo. 
»Že ko sem truplo peljala v Ljubljano, sem klicala Maleriča in mu povedala, da pogreba v četrtek ne bo mogoče izpeljati, mi je pa žaro uspelo prevzeti nekoliko prej, okoli pol poldneva, ko pa sem Maleriču po telefonu povedala, da pogreb ne bo možen, mi je ta dejal: 'Pizda ti materina bosanska, kaj te briga, bom že jaz zrihtal.' Tisti dan sem morala do treh popoldne čakati še na pepel pokojnika, ki sem ga morala peljati v Adlešiče. Če bi šla iz Ljubljane prej, bi Madroniča vsaj v času pogreba položili v grob.«

Po ugotovitvah preiskovalcev je bilo podobno pri pogrebu Marije Žugečič, ki so jo v grob v Vojni vasi položili na začetku julija 2013. Ko so ga v interesu preiskave v drugi polovici oktobra 2014 prekopali, v njem ni bilo okrasne žare, temveč le žara s posmrtnimi ostanki, dokumentacija pa kaže, da so bili v upepeljevalnici prevzeti na dan pogreba. »Žaro sem na pokopališče v Vojno vas pripeljala okoli 12. ure, svojci pa so bili v vežici že ob 10. uri. Ko ni bilo nikogar v tistem prostoru, sem žaro s pepelom v okrasno žaro vstavila na skrivaj,« je pojasnila Gršičeva.

Nepravilnosti so odkrili tudi pri pokopu Milana Pence 11. decembra 2013. V mrliški vežici v Vojni vasi so se svojci poslavljali ob prazni okrasni žari, v kateri ni bilo posmrtnih ostankov, saj je iz evidenc očitno, da je te Malerič na Žalah prevzel šele dan po pogrebu, žaro s posmrtnimi ostanki pa naj bi vstavil v grob naknadno. Takrat Rozalija ni več delala pri Maleriču.

Popolna sledljivost

»Za sprejem pokojnega na sežig je potrebna ustrezna dokumentacija, poleg osebnih dokumentov zdravniška dokumentacija, iz katere je vidna ura smrti, saj je potreben vsaj 36-urni rok od smrti, ko je možna upepelitev. Ko pogrebno podjetje pokojnega pripelje v krsti, se naredi sprejemni list, na katerem je evidenčna številka upepelitve, ki je vtisnjena tudi na šamotni ploščici, ta je kremirana skupaj s truplom in omogoča popolno sledljivost,« je na sodišču pojasnil Domen Kokalj, vodja pogrebne dejavnosti v Javnem podjetju Žale, in dodal, da je naročnik že pri prejemu sprejemnega lista seznanjen s tem, kdaj bo upepelitev in kdaj bo možen prevzem žare, na podlagi tega pa lahko pogrebno podjetje organizira pogreb. Kokalj je dejal, da lahko pogrebnik, ki nosi žaro, že po teži te ugotovi, ali je v njej osnovna žara s posmrtnimi ostanki, zavrnil pa je navedbe prič na prejšnji obravnavi, ki so govorile, da se pokrov okrasne žare, ko jo spustijo v nišo, odpre. To je tako, kot bi se krsta, ko jo spuščajo v jamo, obrnila na bok, je bil jasen. Je pa prav ta primer v Ljubljani uvedel dobro prakso, saj pogrebci, ko prinesejo žaro v mrliško vežico, žaro pred svojci odpro, tako da ti vidijo, kaj je v njej.

Kokalj je zanikal tudi navedbe iz zapisnikov policistov, predstavljene prejšnjič, povzeli smo jih tudi vsi novinarji, da se je del računalniške evidence zgubil: »Evidence so bile do 1. julija 2013 vodene v knjigah, od tega datuma pa smo dobili nov računalniški sistem, iz katerega je razvidna tudi ura prevzema žar.«

Ker želi sodišče razjasniti še nekaj dilem, se bo sojenje nadaljevalo čez tri tedne. 

Deli s prijatelji