VRHNIKA – »Je kriv,« je bilo včeraj slišati iz ust okrajne sodnice Karine Konec. Zaradi krive ovadbe je namreč na dva meseca pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo dveh let obsodila prvaka SNS Zmaga Jelinčiča Plemenitega.
Zgodba sega v november 2004, ko so v Železarni Štore pretopili več kosov starega orožja. Jelinčič je v tem videl za kakšnih 25 do 40 milijonov takratnih tolarjev škode, saj so, tako je prepričan, uničili tudi orožje kulturnozgodovinskega pomena. Zoper več odgovornih, med drugim tudi takratnega inšpektorja za kulturo in medije Dragana Matiča in kriminalista Mirana Štupico, je podal kazensko ovadbo zaradi nevestnega dela v službi.
Kriva ovadba se preganja po uradni dolžnosti
Tožilstvo pregona sploh ni začelo, saj znakov kaznivega dejanja niso našli, so pa ugotovili, da je z ovadbo na napačno stran zakona stopil prav prijavitelj. Ker se kriva ovadba preganja po uradni dolžnosti, si je obdolžilni predlog zato prislužil predsednik stranke SNS.
Matič in Štupica sta prepričana, da se ju je Jelinčič lotil, ker sta bila vpletena v preiskavo posla prodaje slovenskega denarja Narodnemu muzeju Slovenije, od katerega bi moral obdolženi pred devetimi leti prejeti kar 175.000 evrov. Na nenavadni posel je kriminaliste opozoril prav inšpektor Matič, sporno prodajo pa je preiskoval kriminalist Štupica.
Jelinčič bo moral plačati tudi stroške postopka
Da je bilo pri taljenju odpadnega in zaseženega orožja vse brezmadežno, je včeraj zatrdil Rajko Pučnik, predsednik komisije za uničenje orožja. Poudaril je, da ni imelo statusa kulturnozgodovinskega pomena, vsak kos pa je šel še skozi ostro oko puškarja, ki je ocenil, ali je tako dotrajano, da se lahko uniči. Po besedah priče je obdolženi vedel, da ne Matič ne Štupica nista člana komisije, ki je bila odgovorna za uničenje orožja. Tožilka je v sklepni besedi poudarila, da je Jelinčiču krivda brez dvoma dokazana. Predlagala je pogojno obsodbo. Nasprotnega mnenja je bil zagovornik Peter Fašun, ki ga preseneča, da oškodovanca nista podala prijave zaradi razžalitve in je tožilstvo raje prevzelo pregon po uradni dolžnosti. Jelinčič je vztrajal, da četudi bi vedel, da oškodovanca nista bila člana komisije, je on ovadil odgovorne ljudi, ki bi morali po uradni dolžnosti skrbeti za zakonitost uničenja. V sklepni besedi, ki je nekoliko bolj spominjala na politični govor, se je vprašal, ali ne gre v tem primeru za organizirano gonjo proti njemu. »Tožilstvo sankcionira, če nekdo opozarja na napake, ne sankcionira pa tistega, ki napake dela,« je bil kritičen. A je bilo tožilstvo z argumenti prepričljivejše, saj je sodnica ocenila, da je Jelinčič dobro vedel, da je bilo orožje uničeno povsem zakonito, oškodovanca pa pri tem uničenju tako ali tako nista imela nobenih pristojnosti.
Jelinčiču je naložila še plačilo stroškov postopka, Matiča in Štupico pa z zahtevo za 10.000 evrov odškodnine poslala na pot pravde. Sodbo bodo gotovo pod drobnogled vzeli še višji sodniki, saj je odvetnik Fašun že napovedal pritožbo.