Za Jana usoden udarec izza hrbta

CERKNICA – Življenje vedno znova preseneča s krutostjo, ki preseka idilične podobe in poti ter prinese solze obupa in žalosti. Usoda udari, včasih dobesedno, skozi človeške roke in pesti; tako je bilo v primeru 24-letnega Jana Praznika iz Cerknice, ki je imel zgledno in pridno življenje. Njegova mama Lili Praznik zanj pravi: »Jan je bil rekreativec z dušo in telesom. Igral je nogomet za člansko ekipo v četrti ligi in bil trener ekipe starejših dečkov.« Ob tem je študiral elektrotehniko in delal na ljubljanskem Elektroinštitutu Milan Vidmar. »Tudi diplomsko nalogo je delal za inštitut, tam ga je čakala zaposlitev,« pripoveduje mama. S punco Marušo sta bila skupaj štiri leta. Urejeno in uspešno življenje.

Grozili že mlajšemu

Potem je prišla prekleta noč na soboto, v kateri se je nenadoma vse zasukalo na črno in nato v še večjo nesrečo. Oče Slavko se spominja, da so trije fantje povzročali težave že nekaj ur pred osrednjim incidentom, v katerem je nastradal Jan: »Radoje Nedeljković je prijel našega mlajšega sina, njegov prijatelj Eržen pa je zagrozil, da bodo oba Praznika zrihtali. In čez tri ure so ga zrihtali,« jezno doda oče.

Jan je bil dolgo na bolniški zaradi hernije, v petkovem dopoldnevu pa se je stanje tolikanj izboljšalo, da je izvedel meritve za diplomo. Ker so uspele, je bil zelo zadovoljen, in ko so ga prijatelji povabili na večerno pijačo, je privolil. Odpravili so se v lokal na avtobusni postaji v Cerknici, ki sicer ni videti najbolj urejen (kot v bistvu malokateri lokal na avtobusnih in železniških postajah pri nas ali po Balkanu), vendar pa obratuje pozno v noč, zato lahko razumemo, zakaj ga obiskujejo mladi rodovi.

Jan je bil na pijači s prijatelji, ko se je nepričakovano zapletel v pretep, menda ko je telefoniral. »Radoje mu je prišel za hrbet, skočil nanj in ga udaril s komolcem v obraz,« opisuje Slavko. Mladenič je od nepričakovanega udarca padel na tla – točneje na rob pločnika z zadnjim delom glave. Drobci kosti so se zarili v možgane. Oče nadaljuje: »Policisti pravijo, da je bil že takrat v nezavesti, Nedeljković pa se je dodatno sklonil nanj, da bi ga še tepel, ampak so ga odvlekli vstran.«

Že na začetku je cerkniški zdravnik ocenil, da ima glede na neodzivnost majhno možnost preživetja, čeprav so ga hitro odpeljali z rešilcem v Ljubljano. »Baje se je sprva še pogovarjal z reševalcem, a ga je zmanjkalo pred Ljubljano in so ga oživljali že v vozilu,« pravi oče: »Imel je srečo, da je prišel v roke dr. Ardebiliju, ki ga je takoj operiral, a je tudi opozoril na hude poškodbe.« Do torka se je nesrečni mladenič sicer stabiliziral, do petka je že kazalo malce bolje, nato pa sta se dvignila kalij in pritisk; v soboto – teden po usodnih poškodbah – je opešalo njegovo srce.

Mama Lili med osveževanjem spomina pade v jok, tako hudo je bilo tudi Janovim prijateljem in športnim tovarišem, ko so izvedeli za njegov odhod. »V soboto so izvedeli, preden so šli na igrišče v drugi polčas tekme,« pravi Slavko: »Hoteli so igrati na polno za Jana; ampak če jočeš, težko igraš.« Prijatelj in pomočnik trenerja Simon Cvetko ga bo v spominu ohranil kot velikega prijatelja: »Skupaj sva trenirala otroke in samo dobro vem o njem ter imam izbrane besede, zelo me je prizadela njegova smrt. Otroci so ga imeli zelo radi,« pravi o nenadno umrlem prijatelju.

Storilec na prostosti

Nedeljkovića so organi pregona prijeli in izprašali, še naprej pa zbirajo obvestila zaradi suma storitve kaznivega dejanja povzročitve posebno hude telesne poškodbe po 124. členu kazenskega zakonika. »O zbranih obvestilih bo obveščeno pristojno tožilstvo,« pravijo kriminalisti. Če obvelja ta člen, Nedeljkoviću zdaj zaradi povzročitve smrtnih poškodb preti od 3 do 15 let zapora – toda ostal je na prostosti ter poskrbel za zgražanje krajanov, ki ne morejo verjeti, da je storilec zunaj. »Sistem ne deluje prav,« reče oče. Velika ironija je, da Praznikovi poznajo storilca, saj Lilijina sestra uči na šoli, v katero je Radoje hodil v mlajših letih. Janova teta pove, da ima dosti na grbi; ljudje ga črnijo, ker je pred leti zaradi prevelikega odmerka umrlo mlado dekle, s katerim ga povezujejo. Kot so izbrskali v naši spletni redakciji, pa naj bi pred dvema tednoma s pajdaši in kolom v roki napadli nekega možakarja iz Cerknice. Njegovo usodo bo z glavno obtožbo oblikoval tožilec, ko dobi podrobno poročilo policije. Ali bo tudi on v Nedeljkoviću zaznal nevarnost za lokalno okolje, o kateri govori več različnih virov iz Cerknice? »Ta Radoje Nedeljković, en Eržen in eden, ki ga kličejo Butthead, so napadli tudi Janovega mlajšega brata. To so podleži, za katere policisti pravijo, da jim nič ne morejo. Tudi tožilka naj bi rekla, da ga po zakonodaji nikakor ne morejo zadržati. In to je najslabše. Preden bo po redni poti prišlo na vrsto sojenje, lahko še koga ubije,« razmišlja Slavko: »Priznal je vse, ko pa ga je policist vprašal, zakaj je udaril Jana, ni znal povedati. Pokvarjen je.«

Mama iz službe pozna tegobe, ko pride tragedija v družine njenih učencev: »Takrat je treba skupaj držati, nič ne dam na maščevanje. Mogoče je komu drugemu tako lažje, ampak vem, da to mojega Jana ne more vrniti,« reče Lili sprva s tresočim se glasom, preden se spremeni v hlipanje. Tudi punci Maruši se je porušilo življenje. Pogreb nesrečnega Jana bo danes ob 15. uri, njegova podoba pa bo še dolgo žarela v srcih ljudi, ki ga imajo radi in ga ne bodo kmalu – če sploh kdaj – pozabili.

Policija o nasilju

Policija pravi, da so jo 17. marca nekaj pred drugo uro zjutraj obvestili o pretepu, v katerem je 32-letni Cerkničan udaril 24-letnega moškega, prav tako iz Cerknice. »Ta je padel in se hudo telesno poškodoval. Z reševalnim vozilom je bil odpeljan v ljubljanski klinični center,« so opisali dogajanje.