Za grožnje inšpektorjem Trunk za vikende v zapor

LJUBLJANA – »V svojih odločitvah, kaj je prav in kaj ne, ste bili brezkompromisni. Če tega ne boste spoznali, se boste lahko v življenju še enkrat znašli v situaciji, v kakršni ste zdaj,« je ob obrazložitvi sodbe Francu Trunku na srce položila sodnica Alja Kratovac Prokopović in ga spomnila, da lahko, če meni, da se mu je zgodila krivica, to poskuša popraviti po drugačnih poteh, na primer s pritožbami na državne organe, ne pa z grožnjami. Glede na vse skupaj ji ni preostalo drugega, kot da v celoti sledi predlogu tožilstva, zato se tudi ni odločila za izrek milejše kazni ali celo pogojne obsodbe, kar je predlagala Trunkova obramba. Obtoženega Trunka je namreč sodišče spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja maščevanja uradnim osebam Inšpektorata RS za promet, energetiko in prostor ter storitve treh kaznivih dejanj krive ovadbe in mu izreklo enotno zaporno kazen dveh let in osmih mesecev zapora.

Do sredinega predobravnavnega naroka na ljubljanskem okrožnem sodišču se je sicer tožilstvo v zameno za Trunkovo priznanje krivde z njim pogajalo za skoraj polovico nižjo kazen od zakonsko zagroženih petih let zapora. A to ne pomeni, da bo Trunk ves ta čas sedel za rešetkami, ampak bo zapor obiskoval samo za vikend, saj je izpolnil pogoj tožilstva glede zaposlitve za nedoločen čas. Kot smo izvedeli, bo med tednom delal v enem izmed celjskih podjetij s področja izobraževanja. »Moj namen ni bilo maščevanje uradnim osebam. Deloval sem na podlagi pridobljenih dokazov, da bi dokazal nezakonito delovanje državnih organov, ki so mi povzročili veliko materialno škodo,« je v svojem zagovoru povedal Trunk in dodal, da mu je žal za marsikatero zapisano besedo, saj ni pričakoval, da ga bodo pripeljale v današnji položaj. »Zapisane besede so zgolj klic po ukrepanju zaradi evidentno nezakonitega delovanja pristojnih oseb,« nadaljuje in dodaja, da so prav te osebe, namesto da bi priznale nezakonitosti, naredile vse, da bi te prikrile. S samo obtožnico, kot še dodaja, ne namerava polemizirati, ampak poudarja, da obstaja še druga plat zgodbe, »zato vas prosim po mili kazni, kajti nikomur se nisem hotel maščevati«.

Zaradi groženj Rus spremenil naslov

A njegova dejanja, ki so trajala vse od 13. 12. 2011 do letošnjega 5. marca, ko je zaradi njih celo pristal v priporu, kažejo ravno nasprotno. Za glavno tarčo si je tako izbral gradbenega inšpektorja Iztoka Rusa, ki je v času od 12. do 15. oktobra 2010 na podlagi pravnomočne izvršljive odločbe odredil in nadzoroval rušenje njegovega objekta na Vodmatski 8 v Ljubljani. Zoper Rusa sta, kot je ob izreku sodbe povedala sodnica, skupaj s sinom Juretom Trunkom (kdaj se bo začelo sojenje proti njemu v tej zadevi, še ni znano) izvajala psihični pritisk in hude grožnje, zoper uradne osebe, nadrejene Rusu, pa sta zato, ker ga med drugim niso hoteli odpustiti iz službe in ustaviti inšpekcijskega postopka, grozila, da jih bosta napadla in ogrozila njihovo varnost. Pri Rusu, tedanji glavni inšpektorici za okolje in prostor Aleksandri Velkovrh in še šestih tamkajšnjih zaposlenih sta povzročila občutek strahu, ogroženosti in nelagodja. Rusu so zaradi groženj morali zamenjati službeno telefonsko številko, spremeniti pa je moral celo naslov prebivanja, saj sta mu grozila, da bosta z njim obračunala na njegovem domačem naslovu. V Trunkovi nemilosti je bila med drugim tudi Velkovrhova, saj ji je po telefonu grozil, da ji bo ubil otroke. Novembra 2012 pa je celo poklical takratnega vršilca dolžnosti glavnega inšpektorja Petra Dolinarja in mu zagrozil, da bo pred zgradbo inšpektorata pripeljal tovornjak z razstrelivom in tako od njega poskušal izsiliti, da bi v inšpekcijskem postopku odločil v njegov prid.

Novogradnja in ne rekonstrukcija

Poleg vložitve krive ovadbe zoper sodnico predsednico okrajnega sodišča v Ljubljani Vesno Pavlič Pivk in tožilko Liljano Tomić je Trunk krivo ovadbo vložil tudi zoper zaposlena na ljubljanski upravni enoti, kljub temu, kot je povedala sodnica, da je Trunk že od začetka vedel, da zaposlena v izdani odločbi nista ničesar ponaredila ali priredila, kot je navajal v ovadbi, ampak sta samo obrazložila, da ne gre za rekonstrukcijo legalno zgrajenega objekta, ker je bil ta že porušen v letu 2003, ampak za novogradnjo, ki pa ni v skladu s prostorskimi akti.

Zgodba o porušitvi hiše se je začela odvijati po izvršbi oktobra 2010, ko je pristojni inšpektor Iztok Rus odstranil večji del hiše, manjši del pa je ostal. Tam so ostali le še stena na severni strani objekta, ki meji na sosednjo hišo na Vodmatski 10, del betonske plošče v pritličju in prvem nadstropju ter nekaj ostankov predelnih sten, ki se pravokotno priključujejo na severno steno. Posegali niso niti v klet s ploščo nad njo in v montažno kovinsko stopnišče, saj so se bali, da bi s porušitvijo teh konstrukcij statično obremenili sosednji objekt. Ves ta čas je Trunk nasprotoval zrušenju objekta, saj je bil prepričan, da so to storili brez pravne podlage.