Za Gregorja usoden
 bohinjski trikotnik?

BOHINJ – V zloglasnem bohinjskem trikotniku, v katerem se je v preteklosti izgubila vsaka sled za številnimi pohodniki, izletniki in domačini, je pred dobrim mesecem izginil tudi 38-letni Gregor Pavšič iz Žirovnice. V zgornjo Bohinjsko dolino se je odpravil v nedeljo, 29. aprila. Gregor je sprva hotel razgibati noge s pohodom do Valvazorjeve koče pod Stolom, ki je od doma oddaljena dobro uro hoje. Odločil se je drugače, s tem pa se je začelo kolo usode drugače vrteti.

Usodna odločitev?

Avtomobil je pustil pri gostišču Kramar in se odpravil do dobro uro hoje oddaljenega Vogarja. »V nedeljo je poklical iz Bohinja, da je šel na Vogar. Okoli pol sedmih zvečer je poklical še enkrat in povedal, da se sprehaja okoli jezera in da bo ob devetih doma. Nato pa je bila na mobilnem telefonu vklopljena le še tajnica,« je povedal njegov zaskrbljeni oče Srečko Pavšič, ki je ob desetih sprožil alarm. »Naredil sem paniko in poklical policijo, da bi prek mobitela poskušali določiti njegov položaj. Bazna postaja Vogel je zabeležila zadnji pogovor v smeri čez sredino jezera in naprej proti dolini. Takšen trikotnik,« je pojasnil Srečko.

Stekla je obširna iskalna akcija, v kateri so sodelovali gorski reševalci, potapljači, policija, vojska in pripadniki civilne zaščite. Vseskozi ga je iskalo več kot 70 ljudi, med njimi tudi Srečko s sinovoma, sorodniki, Gregorjevimi prijatelji in sovaščani ter drugimi.

V prvem tednu iskanja so reševalci preiskali obrežje ter okolico jezera. Pri tem je sodeloval tudi helikopter s posebno kamero, ki zaznava toploto. »Vendar je bilo pretoplo vreme, da bi lahko kaj videli,« je pojasnil Srečko. Potapljači so pregledali obrežni pas, sodelovala je tudi posebna enota Slovenske vojske s sonarjem, gorski reševalci pa so pregledovali okolico jezera.

Naslednji dan so našli njegov avtomobil, v katerem je pustil denarnico, na zadnjih sedežih pa sta ležali priporočena pošta in delovna knjižica. Edina morebitna sled, ki so jo našli, je bila po besedah Srečka škatlica cigaret na Vogarju, ki so jo poslali na analizo, Srečko pa je policiji predal sinov pribor za britje zaradi vzorca DNK.

Gregor je sicer preživljal težke čase; delal je v kranjskem gradbincu, po njegovem propadu pa je v začetku leta ostal brez službe. Marca se je prijavil na zavod za zaposlovanje. »Zelo ga je potrlo, ko so ga vrgli z zavoda. Dvakrat je šel na izobraževanje in bi moral v naslednjih dveh tednih priti še enkrat. Pustil jim je vse kontakte, vendar obvestila ni dobil. Namesto tega so poslali sklep, da mu zaradi tega ne pripada več nadomestilo za brezposelnost. To je bilo pred enim tednom. Popolnoma je znorel. Ukradli so mu več kot 3000 evrov,« je povedal Srečko.

Nadnaravne sile

Gregor se je odpravil v enega izmed najlepših krajev v Sloveniji, okolico Bohinjskega jezera. Lepota ima tudi temno stran, ki je v preteklosti zaradi skrivnostnih izginotij burila domišljijo domačinov, ta pa se je ob njegovem izginotju ponovno razplamtela. Pred desetletji so domačini vršace okoli Bohinjskega jezera poimenovali kar bohinjski trikotnik po svetovno znanem Bermudskem trikotniku. Bili so namreč prepričani, da ljudje ne izginjajo po naključju, temveč da jih v osrčje zemlje vlečejo nadnaravne sile. Lokalno izročilo govori o zakonskem paru, ki se je med sprehodom le za trenutek ločil, žena je skalo na poti obšla po levi strani, njen izvoljenec po desni. Slednjega niso nikoli več videli, našli niso niti njegovih ostankov.

Leta 1990 je v trikotniku izginil znani Ljubljančan Hubert Schara, dele okostja so našli šele sedem let pozneje. Že prej se je neko jesen iz hotela Zlatorog odpravil pomemben Anglež in izginil. Na pobudo britanske vlade ga je iskalo več tisoč ljudi, vendar njegovega trupla niso nikoli našli. Leta 2008 je sledilo srhljivo identično izginotje, britanski duhovnik in uradnik združene reformistične cerkve David Fox je 21. junija z besedami, da gre pod vršace, zapustil hotel Zlatorog v Ukancu. Do danes ga niso našli. V bohinjskem trikotniku je izginil tudi domačin, ki se je odpravil na nočno kopanje.

Ob nenadnem izginotju je bolečina najbližjih nepredstavljiva. Je Gregor postal žrtev usodnih naključij, se je odločil za novo življenje? Upanja, da se bo nekega lepega dne vrnil, čas ne more dokončno izbrisati. Prijateljica Gregorjevega očeta se je po pomoč obrnila tudi na bioenergetika. »On ga vidi nekje v Italiji in pravi, da je še živ,« je povedal Srečko, ki je s tem dobil vsaj malo upanja, da bo sin nekega dne potrkal na domača vrata.