Za brskanje po spodnjem perilu hoče 76 tisočakov

LJUBLJANA – Predvidoma v mesecu dni bo znano, ali bo okrožna sodnica Barbara Krpač Ulaga enemu najbolj razvpitih slovenskih diplomatov, Petru Rebercu, dosodila zahtevanih 76.000 evrov odškodnine, kolikor jih zahteva za prestane duševne bolečine, ki jih je menda doživljal v začetku leta 2009.

Po pooblastilu tedanjega zunanjega ministra Samuela Žbogarja je nadzornik Peter Toš pri Rebercu, veleposlaniku v Španiji, opravil izredni nadzor, saj je kazalo, da veleposlanik zelo rad troši davkoplačevalski denar. Reberc je prepričan, da je Toš ne le prekoračil pooblastila z domnevnim pregledovanjem omar in brskanjem po spodnjem perilu v veleposlaniškem stanovanju ali rezidenci, ampak da si je med drugim vstop v stanovanje izsilil z grozečim tonom.

»Madridsko zgodbo« Reberc pripisuje političnemu pritisku in gonji, zato se je odločil za tožbo. Skratka, tožnik Reberc zdaj trdi, da pregledu prostorov veleposlaništva ni nasprotoval, da pa je nasprotoval pregledu rezidence, zato zaradi neupravičenega in nezakonitega vstopa vanjo od države zahteva odškodnino. 

Potem ko se je včeraj na okrožnem sodišču zvrstilo še šest prič, ki bi lahko jasneje osvetlile okoliščine opravljenega nadzora in bolečin, ki jim je pretrpel Reberc, novih prič na sodišče po odločitvi sodnice ne bodo več klicali.

Zmanjkalo denarja še za plače

Ena od prič Branka Kučinič je bila v Madridu dvakrat, prvič skupaj s Tošem februarja 2009, drugič pa septembra 2010, ob predčasnem zaključku Rebčevega mandata in popisu nakupljenih stvari. Kot je povedala, ji ni bilo jasno, »ali pregledujem prostore veleposlaništva ali delavnice«. Ne dvomi, da je nastala škoda za davkoplačevalski denar. Za nakup večine predmetov veleposlanik ministrstva ni zaprosil za soglasje, kot bi, kot je dodala Kučiničeva, moral storiti. O tem, da Reberc Toša ob obisku leta 2009 ni želel spustiti v stanovanje, pa Kučiničeva ni vedela nič. 

Aleksandra Stanič Petkovič, ki je z Rebercem v Madridu delala kot svetovalka in bila pristojna tudi za vodenje finančnega poslovanja, je med drugim omenila, da je revizija na veleposlaništvu že junija 2008 pokazala na nepravilnosti, vendar se veleposlanik na opozorila ministrstva ni oziral. Zaradi trošenja državnega denarja in ob manjšem prilivu od napovedanega, ki ga je iz Ljubljane dobilo špansko veleposlaništvo, se je tudi zgodilo, da je po plačilu vseh mesečnih obveznosti zmanjkalo denarja za plačo Staničeve in veleposlanika.

Stanič Petkovičeva, ki je sicer z računovodskega stališča skrbela za veleposlanikove finance, na njihovo porabo pa ni imela vpliva, je še razkrila, da je večkrat klicala v trgovine in poizvedovala, kaj vse je veleposlanik plačeval s službeno bančno kartico, saj to na računih ni bilo zabeleženo. Domnevno grozečega podtona Toša pri obisku Reberčeve rezidence ni slišala.

Zaradi vlomov v soseščini postal sam svoj mojster

V prid tožniku pa so kot priče nastopili trije diplomati, vsi z veleposlaniškimi izkušnjami: Vojko Volk, trenutno veleposlanik v Zagrebu, Janez Šumrada, ki na zunanjem ministrstvu vodi sektor za gospodarsko diplomacijo, in Stanislav Raščan, generalni direktor za gospodarsko diplomacijo na MZZ.

Volk je pričal o Reberčevi prizadetosti, ker so pregledovali osebne prostore in stvari. »Tudi sam sem bil prizadet. Za takšno inšpekcijo nisem nikoli slišal ne prej ne poslej.« Pravi, da v svoje zasebne prostore ne bi spustil nikogar. »Peter je rekel, da se je stikalo po omarah in da je to zelo prizadelo njegovo ženo, vse skupaj pa je bilo treba pojasniti tudi otrokom.«

Zdajšnji veleposlanik v Zagrebu je bil seznanjen s tem, za kaj vse Reberc zapravlja davkoplačevalski denar, vendar pa je imel, za vse logično razlago. In kaj pravi Volk na seznam kupljenih predmetov? O nakupih je presenečen bral v časopisih, je pa dodal, da je bilo v soseščini, kjer je živel Reberc, vlomljeno v nekaj hiš, in ker na njegovo prošnjo iz Ljubljane niso odobrili varovanja rezidence, se je dela lotil sam. Volk pa na vprašanje sodnice o konkretnih pritiskih, ki naj bi jim bil izpostavljen Reberc, ni navedel konkretnega dogodka ali primera.

In kakšni so postopki ministrstva v primeru finančno neposlušnih veleposlanikov? Če se veleposlanik ne drži postavljenih finančnih okvirov, se pokliče na zagovor, če se še potem nič ne spremeni, pa se odpokliče, je postopek sodnici pojasnil Volk.

Politično ozadje?

Po prepričanju Šumrade za vsem skupaj stoji politika, saj da se je po pisanju medijev že leta 2008 omenjala skupina veleposlanikov, ki jih je imenovala vlada Janeza Janše in ki naj bi bila nekompetentna. Politično ozadje vidi tudi v imenovanju upokojenega veleposlanika Toša, ki ga je Žbogar brez razpisa imenoval za notranjega inšpektorja. »Razumem Reberca, ki pravi, da je bil pod političnim pritiskom. Pod takšnim pritiskom sem bil tudi sam.« Na vprašanje sodnice, na kakšen način so se pritiski dogajali, pa tudi Šumrada ni imel konkretnega odgovora. Dejal je le, da so na predloge dobivali z ministrstva zavrnitve ali pa sploh nobenega odgovora.

Kaj se skriva v kleteh veleposlanikov

O delitvi na MZZ na tako imenovane jugodiplomate in mlajše diplomate, ki so na ministrstvo prišli po osamosvojitvi, je na sodišču govoril Raščan. Pod ministrovanjem Žbogarja naj bi se tako imenovani jugodiplomati okrepili, govorilo se je o odstavitvi ljudi, ki so prišli z Janševo vlado, Raščan pa je tedanje razmere označil za obsedno stanje. O usodi nekaterih diplomatov, med njimi se je pojavljalo tudi Reberčevo ime, so najprej pisali mediji, je opozoril Raščan. Ocenjuje, da se je Reberc upravičeno bal za družino zaradi napovedi v medijih, ki so že pisali o tem, kaj se bo razkrilo. Pregled porabe proračunskega denarja, ki ga je tedaj napovedalo ministrstvo, se Raščanu sicer ne zdi sporen, bolj pa se mu zdi sporno to, da je pregled izvajal upokojeni Toš.

O prekomerni zapravljivosti Reberca je Raščan dejal, da ga je opozarjal, naj raje plačuje za storitve in ne kupuje materiala. Ampak Reberc ga ni poslušal in je želel nekatera dela opraviti sam. »V več kleteh slovenskih veleposlanikov bi se našlo takšno stanje kot v Reberčevi hiši,« je prepričan Raščan, ki pa je pod vrtajočimi vprašanji sodnice na koncu omilil izjavo in dejal, da bi tudi pri drugih veleposlanikih našli sete še neuporabljenih kozarcev.