STRAŽIŠČE – Sredi petkovega že skoraj poletnega dopoldneva se je v Stražišču pri Kranju odvila kriminalna drama, kot bi prišla izpod peresa hollywoodskega scenarista. Pobalinsko, skorajda nesramno je do zdaj še neznani storilec izvedel oboroženi rop poslovalnice Gorenjske banke.
Šop bankovcev
Ta, stisnjena v kot starejšega stanovanjskega bloka ob glavni stražiški prometnici, se je odprla kot po navadi, začel se je delovni dan kot že mnogokrat. Pol deseta je odbila na zvoniku lokalne cerkve, ko je skozi vrata vstopil zamaskirani ropar. V bančne uslužbenke je uperil pištolo, kakšne znamke, še ni znano. Po nekaj trenutkih groze ob pogledu na smrtonosno orožje so mu izza okenca izročile šope bankovcev, po nekaterih podatkih gre le za nekaj tisoč evrov. K sreči ni pritisnil na petelina. Morda je bil ropar zadovoljen s šopi bankovcev, morda je mislil, da v rokah drži svojo svetlo prihodnost, in je cev zato povesil k tlom. Čeprav je neznanec, odet v črno, bliskovito skočil skozi vrata na prosto, se je strah zagotovo še dolgo smukal po poslovalnici, ki še nikoli ni bila tarča podobnega dejanja.
Po alarmu v zraku policijski helikopter
Uslužbenke so sprožile alarm, začela se je obsežna akcija policije: z Brnika se je nad območje dvignil policijski helikopter in začel prečesavati območje nad Stražiščem, predvsem v smeri proti Škofji Loki in Svetemu Joštu, hribčku nad naseljem. Mirno spalno naselje, tako imenovano mestece v mestu, kjer imajo vse, od knjižnice, pošte, trgovine, vrtca in šole do lekarne in banke, je bilo pretreseno. »Od zdaj imamo tudi bančnega roparja, kar nam ni v ponos, saj imajo take, z zakonom sprte tiče, na drugem koncu Kranja, na Planini,« je povedal eden izmed mimoidočih, ki je ob pogledu na policijske trakove zmajeval z glavo. Dedek, ki je na sprehod popeljal vnukinjo, je dejal: »To je znak obupanosti naše celotne družbe. Spomnim se ropa pošte pred časom, ko so streljali in ubili uslužbenko. Verjemite, to se bo še ponavljalo, pravzaprav smo imeli v Stražišču srečo, da ni katera od naših bančnih uslužbenk obležala pod streli.« Med preiskavo smo sosede spraševali po podatkih o tem, ali je morda kateri izmed starejših, ki so rili po svojih vrtičkih ali se šli rekreacijo s kosilnicami, kaj videl, a so bili miru vajeni domačini precej molčeči. Nihče ni nič videl, morda pa se ni hotel izpostaviti, da si na glavo ne bi nakopal gneva storilca, vsi pa so povedali, tudi tisti najstarejši, da kaj podobnega pri njih še nikoli ni bilo.
Črne hlače, bela majica
Slabo uro po ropu, ko so policisti v okolici poslovalnice pretaknili skorajda vsak grm, je od slab kilometer oddaljenega predela Stražišča, ki je domačinom znan kot Pri Ješetu, prišla novica, da so kriminalisti v živi meji naleteli na oblačila in čevlje, ki naj bi pripadali roparju. Opravili so ogled kraja najdbe in pobrali črno jopico s kapuco, belo majico, črne hlače in rjave čevlje. Ker je medtem iz Ljubljane prispela posebna policijska enota vodnikov službenih psov z belgijskimi ovčarji, so se ti takoj podali na iskanje sledi. Kot smo slišali, imajo psi precej več težav, če storilec beži po asfaltirani površini kot po travi, saj zaradi poškodb travne površine precej hitreje in lažje zaznajo iskani vonj. Prečesavanje terena s psi je bilo neuspešno, morda tudi zato, ker naj bi bila oblačila vržena iz avtomobila in se je storilec morda celo gol odpeljal naprej ali pa je imel pomagača, ki ga je vozil, medtem ko se je on na sovoznikovem sedežu preoblačil. Po informacijah, ki so bile dostopne, se je storilec odpeljal proti Škofji Loki, Čepljam ali Joštu, čeprav poznavalci delovanja na temni strani zakona trdijo, da če je bil pameten – predrzen je bil vsekakor –, se je odpeljal nazaj v Kranj in tako izbral najboljše skrivališče: poniknil je v petkovi gneči, ki se je začela iz služb valiti proti trgovskim središčem ali proti domu.
Ali je varnostna kamera sploh delovala?
Poslovalnica banke je bila dopoldne zaprta, tudi bankomat ni deloval. Domačini so šli položnice plačevat na poštno enoto, ki je nekaj sto metrov oddaljena od bančne, ob tem pa so upali, da je nepridiprava posnela varnostna kamera nad vhodom. »Glede na čas dejanja je vprašanje, ali je kamera sploh delovala, da ni morda le kakšna stara škatla navijačena tam gor, tako za strah pred tistimi diletanti, ki se ne upajo iti pravega ropanja,« je povedal Stražiščan in se ozrl v nebo, kjer je še vedno brnel helikopter, kriminalisti pa so brskali še za zadnjimi sledmi.
