ŽIROVNICA – V četrtek zvečer so na vrata prenočišča za popotnike na Selu pri Žirovnici potrkali trije Južnoafričani. Rebecca Jane Hodes, 29-letna zdravnica iz organizacije Zdravniki brez meja, ki v domovini skrbi za bolnike z aidsom, njena vrstnica Andrea Emma Lewis, ki dela v narodni galeriji v Cape Townu in je gluha od rojstva, ter leto starejši Michael Owen, lastnik modne agencije Christopher Strong. Slovenija je bila njihov cilj za skupne počitniške dni, Michael je že dva meseca v Evropi in je med drugim prehodil v Španiji znano romarsko pot Camino. Popoldne so se dobili v Ljubljani in jo mahnili na Gorenjsko.
V slovenske gore
»Slišali smo za Triglavski narodni park, vedeli smo za Bled, a ker smo pohodniki po hribih v domovini, smo se odločili, da gremo najprej v slovenske gore. Lastnik prenočišča nam je priporočil Stol. Že ko smo zvečer gledali proti vrhu, smo bili veseli izleta naslednji dan,« je povedala Rebecca. Niko Jakelj, ki ponuja prenočišča popotnikom, je dejal: »Že leta smo specializirani za organiziranje aktivnih počitnic v našem penzionu in kot občan Žirovnice sem jim z veseljem priporočil naš lepi Stol, ki je kljub dogodkom, ki so se zgodili našim gostom, ena najbolj varnih gora v okolici, lažje dostopna, primerna za vse starostne skupine in planince, ki nimajo preveč predznanja za pohajanje v visokogorju. Dali smo jim varnostne napotke, zjutraj sem jih odpeljal na izhodišče v Završnico, potem pa sem popoldne prejel SMS, ki mi je vzbudil srh.« V sporočilu je pisalo: »Tukaj trije Južnoafričani, smo izgubljeni v gorah, vidimo Blejsko jezero na točki 11, ne moremo ne naprej, ne nazaj, prosimo, pomagajte.« Jakelj je zajel sapo in poklical center za obveščanje, a tega so izgubljeni tedaj že obvestili. Izmenjali so si bistvene informacije o morebitnih lokacijah tujih pohodnikov in akcija je stekla.
Divje živali
Jaklja pa je presenetil še en telefonski klic. Zdravničin oče je prestrašen klical iz Republike Južne Afrike in zaskrbljen vpraševal po hčerki. »Dejal sem mu, da ni nobene nevarnosti glede divjih živali, tako kot je to pri njih, in da imamo najbolj usposobljeno gorsko reševalno službo na svetu, ki je že šla v akcijo iskanja.« Iz Republike Južne Afrike so bili nato skorajda v živo ves čas akcije na zvezi z izgubljenimi ali z Jakljem.
»Zjutraj smo obilno zajtrkovali in se pripravili za pot. Bilo je izvrstno vreme in uživali smo ob vzponu. Prišli smo do koče, kjer smo spili kavo in sok, ter krenili naprej. Vse je bilo izvrstno, saj smo bili tudi telesno pripravljeni. Uživali smo v strmini in pogledu,« je jutranji vzpon povzemala zdravnica Rebecca. »Kmalu smo prišli na vrh in se tam odpočili,« je dejal Michael. »Bili smo že utrujeni, saj je bilo naporno.« Južnoafričani se z vrha Stola niso podali do Prešernove koče, temveč so se odločili, da gredo v dolino. Ni minilo veliko časa, ko so prestrašeno obstali. Uvideli so, da so skrenili s poti. Michael je hodil levo in desno ter iskal pot, a je ni našel. Nekaj časa so se po zadnji plati spuščali v dolino, potem pa je vrag odnesel šalo! »Tam, kjer smo bili, je teren zelo strm. Nenadoma smo se znašli na skalni polici, naprej je bilo vse bolj ko ne prepadno. Tega terena ob vzpenjanju nismo opazili,« je povedala Andrea Emma: »Dejansko smo se znašli v situaciji, ki je nismo poznali. Postalo je prenevarno.«
Rebecca je zvečer, ko so bili že rešeni, med smehom povedala zanimiv detajl: »Daleč spodaj smo opazili človeško postavo. Z vpitjem smo pritegnili njegovo pozornost, jaz pa sem slekla kratke pinki hlače in mu v mini spodnjicah mahala. Verjetno je opazil, da smo v težavah, saj je obstal. Slišal nas zagotovo ni, toda tisti človek je stal tam dobro uro, dokler po nas niso prišli reševalci.« Južnoafričani s seboj niso imeli hrane in počasi so postajali lačni ter s strahom začutili še nervozo ter izčrpanost. »Poklical nas je nekdo od reševalne službe in v tekoči angleščini podal nekaj napotkov. Neverjetno, tako miren je bil, kot da bi stal tik ob nas, skorajda sem na rami čutila njegovo pomirjujočo roko,« se spominja zdravnica Rebecca.
Rešitev s helikopterjem
Rebecca in Michael sta zaslišala zvok helikopterja in se veselo obrnila k Andrei Emmi ter ji nakazala, da so rešeni. »Nekajkrat smo jih videli, ko so leteli mimo nas, po telefonu pa so nam povedali, da so nas že locirali, a da morajo najti prostor za spust reševalcev in potem varen vstop vseh nas v helikopter,« pravi Andrea Emma. Najprej se je do njih spustil policist reševalec in pripravil teren za nadaljnjo akcijo in trojico opremil z zaščitnimi čeladami. Andrea Emma se boji višine, zato je v helikopter poslala Rebecco, potem je bila na vrsti ona, nato še Michael. »Bila sem zelo prestrašena, ampak sem se koncentrirala v eno točko in čakala, da bomo čim prej poleteli v dolino. Strah me je bilo, grozljivo strah. Drugače je kot v letalu, medcelinskih poletov se ne bojim, ne gledam ven, tukaj pa je bilo vse tik pred mano. No, pod mano ...«
Vsi trije so izrazili veliko zahvalo reševalcem in dodali, da je bila zadnja stvar v njihovih namenih ob vzponu na Stol komur koli povzročiti težave. Reševalci so jih prepeljali v dolino Završnice. »Spodaj so igrali nogomet, pa so morali zaradi nas prekiniti tekmo,« pove Rebecca in nato povzame: »Ko so nas dali iz helikopterja, smo jih prosili, da se skupaj fotografiramo. Oni so naši heroji, res. V naši domovini imamo tudi neke vrste podobno reševalno službo, ki rešuje nore turiste, ki se izgubijo v divjini ali pa ne znajo s hribov. No, zdaj smo se trije Južnoafričani v tej vlogi znašli v Sloveniji.«
