LJUBLJANA – Po slabem letu sta obtožena Jože Šmigoc in Bojan Bukurov znova sedla na zatožno klop ljubljanskega okrožnega sodišča. Očitke o poskusu izsiljevanja in povzročitvi splošne nevarnosti sta tudi na vnovičnem sojenju zanikala. »Nič nisem naredil, sodišče pa naj ugotovi resnico,« je navrgel prvoobtoženi, ko ga je predsednik senata Srečko Škerbec vprašal o njegovi krivdi.
Pred hišo Lilijane R. je 5. marca predlani malo po 22. uri razneslo ročno bombo, poškodovala je fasado, garažo in avtomobil in povzročila za 5000 evrov škode, 22. aprila lani pa jo je nekdo klical s telefonske številke srbskega operaterja in povedal, da ji je že razstrelil hišo in da mora v desetih dneh zbrati 350.000 evrov. Tožilstvo je oboje pripisalo obtoženima, ta pa sta vpletenost zanikala.
Oškodovanka je sodnikom povedala, da se je s Šmigocem razšla že pred 13 leti
»Ko sva začela, skupnega premoženja nisva imela, in tako je bilo tudi, ko sva se razšla. Ko mu je zmanjkalo denarja, sem mu kupovala hrano in dajala za bencin, do leta 2005 sem mu kupila tri avtomobile,« je povedala. Sodnikom je zatrdila, da mu ni ničesar dolgovala, on pa ji je grozil, da mu bo plačala, sicer jo bo zaklal, da bo poiskal njo in njeno družino. Povsem drugačno zgodbo glede dolgov je postregel Šmigoc, ki je sodišče prepričeval, da oškodovanka denarja ni dolžna le njemu, temveč ima še vrsto upnikov.
Marca lani je sodišče ocenilo, da ima tožilstvo prav glede krivde obtoženih
Predsednik senata je ob izreku kazni dejal, da materialnih dokazov resda ni, a sodba temelji na sklenjenem krogu indicev. Kot enega ključnih indicev je sodnik med izrekom sodbe poudaril to, da je bil tistega dne, ko je Lilijana R. prejela grozilni klic s srbske številke, Bukurov petkrat v stiku z isto številko. Na dan, ko je eksplodirala bomba, je bil Bukurov po lastnih besedah na Madžarskem, kamor je odšel s prijateljem. Zgodbo je prijatelj potrdil, po mnenju sodnikov celo preveč dobesedno, saj je po osmih mesecih uporabil natanko iste besede kot Bukurov: »Šlo je za avanturističen izlet, saj sva šla na ženske,« je povedal. Za poskus izsiljevanja so sodniki obtoženima izrekli leto in sedem mesecev zapora, za povzročitev splošne nevarnosti prav toliko, nato pa so jima izrekli enotno kazen – vsakemu po tri leta zapora. Ker je Bukurov kaznivi dejanji storil med preizkusno dobo, ki mu jo je zaradi ponarejanja listin ob izreku pogojne obsodbe sedmih mesecev naložil senat, so ga obsodili na tri leta in pol zapora. A je obrambi uspelo s pritožbo, saj je višje sodišče sodbo razveljavilo.
Glavni očitki so bili nekritične ocene dokazov in zgolj slepo upoštevanje trditev oškodovanke
Sodbo so z določenimi napotki vrnili senatu ljubljanskega okrožnega sodišča, zraven pa namignili, da jima gre morda očitati le eno kaznivo dejanje. Med drugim so se višji sodniki spotaknili tudi ob skrivnostno obremenilno pričo, ki pa je zdaj dobila ime. Tožilka je namreč na ponovljenem sojenju postregla z imenom in priimkom priče, ki je menda slišala, kako Bukurov v enem od lokalov govori o očitanem dejanju. Bi pa tožilka tako oškodovanko kot omenjeno pričo zaslišala ob nenavzočnosti obtoženih.
Odvetnik Benjamin Peternelj, zagovornik Bukurova, je nasprotoval tej neznani priči, saj se čudi, zakaj je niso razkrili že na prvem sojenju. Ob tem je dodal: »Nasprotujem, da bi priče zaslišali ob nenavzočnosti obtoženih, saj razlogi za takšno dejanje sploh niso konkretizirani oziroma utemeljeni.« Bi pa kot dokaz, da ima oškodovanka verjetno več sovražnikov, pregledal njen kazenski spis. »Čeprav je sama zanikala, da bi imela upnike, je to razvidno iz postopkov, ki tečejo proti njej,« je pojasnil. Lilijana R. naj bi bila namreč v več kazenskih postopkih zaradi poslovne goljufije.
