Z nožem nad vsiljivca: Če ju ne bi jaz, bi ona mene

KRANJ – Zgodilo se je sredi marca letos v neposredni bližini tovarniškega kompleksa nekdanje Verige v Lescah. Tam, kjer se industrijsko območje stika s predelom stanovanjskih hiš, je v eni od teh sredi noči zasikalo ostro rezilo. Po takrat dostopnih informacijah je bila v incident vpletena skupina mlajših moških. V zadnji uri petinsedemdesetega dne letošnjega leta je nato storilec Uroš Čakš sam poklical na številko 112 in povedal, da je bil v družinski hiši zaboden moški, star okoli 30 let. Na naslovu ulice, ki se vije tik nad znanim gorenjskim kampom Šobec, so se znašli policisti in reševalci nujne medicinske pomoči. A glej ga, zlomka! Poškodovanega pristojne službe niso našle na danem naslovu, tam jih je pričakala le luža krvi. Zabodenega ni bilo nikjer.

Zaboden se je sam privlekel domov

Tridesetletna žrtev je s kraja dogodka sama odšla peš čez Kravjo dolino iz Lesc v Radovljico, kjer stanuje. Ranjeni, vstopna rana je bila tik ob srcu, je sredi noči prehodil več kot kilometer dolgo pot, nekaj celo navkreber, kot da ne bi staknil izjemno hude poškodbe. Da krvavi navznoter, se je izkazalo šele, ko so ga v oskrbo prejeli izkušeni strokovnjaki, ki so ga našli doma. Resnost položaja je privedla do tega, da so okoli ene ponoči iz postelj dvignili strokovnjake srčne kirurgije za poseg, ki je trajal dobri dve uri. V tistem je storilec izginil, le nož je ostal preiskovalcem. Nemški policisti so jim čez čas sporočili, da so Čakša pridržali na letališču v Münchnu. V žepu je imel letalsko vozovnico za polet zunaj Evropske unije, šel bi naj na dopust. Po zadržanju v nemških priporih je z letalom prispel nazaj v domovino, na brniškem letališču so ga prevzeli naši pooblaščeni organi in ga pospremili v priporne oddelke zavoda za izvajanje kazenskih sankcij.

»Ali priznavate krivdo,« je na predobravnavnem naroku Čakša vprašala sodnica Andrijana Ahačič, 29-letnik iz Lesc ji je kratko odvrnil: »Krivdo priznam.« Tožilka Vesna Primožič je pred tem še predlagala izrek kazni treh let in pol zapora. Odvetnica obtoženega Anka Kozamernik je predlagala zaslišanje obtoženega, predvsem zaradi razjasnitve vzroka za dejanje, ki se je pripetilo letošnje zgodnje pomladi. »Rad bi povedal, da mi je žal za tisto, kar se je zgodilo. Hotel sem zaščititi družino in sebe. Nisem želel pobegniti. To me še vedno tako obremenjuje, da jem tablete za živce. Čisto sem uničen zaradi tega. Nisem imel druge izbire, saj sem videl, da imata prišleka orožje. Če se ne bi branil, storil, kar sem, bi verjetno onadva to storila meni. To je to. Nisem imel namena koga ubiti, le onesposobiti, da me ne bi napadla, ker niti proti opozorilom nista hotela iz stanovanja. Reševalce sem poklical jaz,« je počasi razlagal obtoženi: »Mislil sem se vpisati naprej v šolo, a sem zaradi tega, kar se je storilo, zamudil vpis. Nimam stalne zaposlitve, ampak delam priložnostna dela, tako da sem tudi doma denarno prispeval.« Dodal je še, da ga doma podpirajo, in s tem končal svojo izpovedbo.

Dejanje neprimerno, okoliščine nekoliko razumljive

»Strinjam se delno s tožilstvom o razlogih za dejanje, ne morem pa se strinjati z višino kazni,« je dejala odvetnica Kozamernikova: »Ni šlo za nenapovedan obisk, temveč za grob vdor v zasebnost Uroša Čakša in njegove družine. Prišla sta dva silaka, oba znana sodišču, predvsem dobro znan je oškodovanec. Zoper njega je še v fazi, ko je v tem našem postopku tako tarnal nad domnevno škodo in strahom pred Čakšem, isto sodišče vodilo kazenski postopek zaradi izsiljevanja. To kaže na to, kakšni dve osebi sta prišli ponoči na dom Čakševih. Poznamo sodno prakso in teorijo, ki pravi, da nihče na lastnem domu ni dolžan trpeti napada in se je vsak upravičen braniti. Oškodovanec, ki je bil hudo ranjen, je s kraja dogodka pobegnil, ne da bi čakal reševalce. Ne drži, da bi pobegnil Čakš, saj je bil v šoku in zmeden, ravnal je nerazumno, je pa neizpodbitno, da je imel vplačan aranžma turistične narave in je na to pot tudi odšel. Njegovo ravnanje je glede vboda z nožem resda neprimerno, vendarle pa so okoliščine, v katerih je to storil, človeško do neke mere razumljive. Kot zagovornica iskreno verjamem, da se je ustrašil za svoje življenje. Res je predkaznovan, a to dejanje ni v kontekstu njegovih prejšnjih obsodb.«

Izkušena odvetnica je še pojasnjevala, da njen klient ni izzival nasilnega oškodovanca, in dodala, naj se Čakšu odpravi pripor ali se mu odredi vsaj hišni pripor. Sodišče je po nekaj minutah sprejelo sklep o izreku kazni za poskus uboja: tri leta zapora, pripor se Urošu Čakšu podaljša, ni pa mu treba plačati stroškov kazenskega postopka. Mimogrede, sodišče ni verjelo, da je po dejanju res šel na že prej vplačan dopust, temveč je šlo za pobeg.