NOVO MESTO – »V zaporu sem imel čas in sem veliko razmišljal o napadu. Soseda sem hotel le prestrašiti, nisem pa mu imel namena vzeti življenja,« je na novomeškem okrožnem sodišču dejal 52-letni Jože Župec iz Budganje vasi pri Žužemberku.
Dvajsetega marca zvečer, ura je bila okoli osme, je z nožem, dolgim skoraj 15 centimetrov, večkrat zamahnil proti leto starejšemu sosedu Ignacu Miklavčiču, domači mu rečejo Nace, in ga poskušal zabosti. Ta se je upiral in mu poskušal vzeti nož, a neuspešno. Sosed je napadalca sprva nekoliko umiril, potem pa je šel Župec znova za njim in ga porezal po roki, s katero se je Nace branil. Miklavčič se je celo zaprl v svojo hišo, a je Župec tolkel po vratih, potem pa je Miklavčič pobegnil skozi okno svoje sobe in poiskal zdravniško pomoč v novomeški bolnišnici. Od tam so policiste opozorili na sumljive okoliščine ureznin.
Napad zaradi ljubosumja
Jože se je odločil, da obračuna s sosedom, ko ga je popoldne zalotil s svojo partnerico Andrejo. Seveda je žalost najprej utapljal v alkoholu; precej ga je steklo po njegovem grlu, saj je imel po dogodku v krvi kar od 3,1 do 3,5 g/kg alkohola. In to je takšna stopnja, pri kateri po mnenju izvedenke alkohološke stroke mag. Gordane Koželj ni mogoče izključiti delne ali popolne neprištevnosti, učinek alkohola pa je stopnjevalo še zdravilo zaldiar. Za neprištevnega v času napada z nožem ga je ocenila tudi izvedenka dr. Martina Tomori: njen sklep je, da je bila Župčeva sposobnost razumevanja bistveno zmanjšana, sposobnost obvladovanja ravnanja pa izključena. Soseda je torej napadel neprišteven, to dejstvo pa izključuje njegovo krivdo. Ker obstaja nevarnost, da bi takšno dejanje še ponavljal, je Tomorijeva predlagala obvezno psihiatrično zdravljenje, s stališča osebnega ravnovesja, socialne rehabilitacije in samopodobe pa je pomembno, da obdrži zaposlitev in da še naprej dela na kmetiji, kar bi povečalo možnosti, da znova prevzame skrb za štiriletno hčerko.
Jožetovo žalost je namreč poglobilo tudi dejstvo, da so jo dali v rejo. A očitno je v priporu o marsičem premleval in dobil nekaj pomembnih zaključkov. »Z Andrejko, ki me je obiskovala v priporu, dokler sem bil v Novem mestu, sva se že pogovarjala, da bova znova zaživela skupaj. Šla bova tudi na center za socialno delo, vem pa, da bom moral živeti bolj umirjeno, tudi alkoholu se bom moral odpovedati. Tako ali tako ne čutim potrebe po pitju. Pil pa nisem pogosto, zato se ne bo težko odpovedati pijači. Veste, kako je to: tisti, ki pije, mora najprej sam pri sebi razčistiti, zakaj pije in kako mu pijača škoduje. Kaj ti pomeni zdravljenje, če pa greš takoj po terapiji v prvo gostilno?« je petčlanski senat, ki mu je predsedoval sodnik Boštjan Kovič, ob njem pa je bila sosodnica Irena Matekovič, prepričeval Župec, ki je na sodišču deloval zbrano in umirjeno. Povedal je še, da do soseda ne goji zamer. Pred dogodkom sta bila res dobra prijatelja, a tako verjetno ne bo nikoli več, ga je pa Župec že klical iz pripora, da sta pogladila spor. Strahu, da bi ga znova napadel, ni več, je zatrdil Župec.
Jože je odločen, da bo še naprej skrbel za kmetijo. Resda od nje ni zaslužka, toliko pa je, da si lahko pridelajo hrano, za položnice pa to vsekakor ni dovolj, zato upa, da bo lahko obdržal službo, ki jo je imel.
Vztrajen pri napadu
»Dokazano je, da je Jože Župec storil kaznivo dejanje poskusa uboja. O tem so povedale priče, zgovorne so tudi številne sledi krvi v hiši in ob njej. Soseda je z nožem napadel z namenom, da mu vzame življenje, saj je zamahoval proti vitalnim delom telesa, pri tem pa je bil zelo vztrajen, saj ga je napadal na dvorišču, pred vhodom v Miklavčičevo hišo in tudi v poslopju, tako da je moral Ignac zbežati skozi okno, ko je poskušala Župca zadržati Ignačeva mama. Tudi izvedenec medicinske stroke je ugotovil, da so bile poškodbe na Miklavčičevi dlani obrambne poškodbe,« je poudarila okrožna državna tožilka Renata Brodarič Trentelj, Župčev odvetnik pa je opozoril na izjave prič, ki so Župca tistega popoldneva opisali kot popolnoma spremenjenega in neprepoznavnega, vpil in tulil da je na ves glas, ni prepoznal niti policijskih uniform, govoril je eno in isto, pa še to brez prave vsebinske povezave.
»Poskrbite, da se kaj takšnega ne bo več zgodilo. V ozadju imate močan motiv, da torej dobite hčerko nazaj. Bolj se boste držali dogovora in sodelovali z ustanovami, prej boste normalno zaživeli,« je Jožetu Župcu položil na srce sodnik Boštjan Kovič, ko mu je izrekel varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti in ga oprostil stroškov postopka. Sodba je pravnomočna, saj sta se obe strani odpovedali pritožbi.
