Z motorjem v smrt
 odpeljal bratranca

LJUBLJANA, RIBNICA – Spomini na trenutek nepazljivosti in nespametnosti ter važenje s težkim motorjem bodo Dejana Koturja iz Gorenjih Lazi spremljali do konca dni. Ko je leta 2010 s smrtjo sopotnika na motorju izgubil 25-letnega bratranca Daneta Jakšića, mu je bilo komaj 21 let, izpit kategorije A pa je imel šele mesec dni. Že to, da je v prometni nesreči izgubil sorodnika, je zanj dovolj velika kazen, »saj ga imate na vesti, toda s tem boste morali živeti«, mu je v obraz vrgla ljubljanska okrožna kazenska sodnica Dejana Fekonja, a tudi to dejstvo mladeniču štela kot olajševalno okoliščino ter mu izrekla pogojno kazen.

Okrivil ga je izvedenec

Sprva je sicer celo kazalo, da sta bila Kotur in Jakšić nedolžni žrtvi predrznega voznika avtomobila. Po ugotovitvah policije je bil namreč Mirsad Avdić krivec za nesrečo, ki se je 16. avgusta 2010 zgodila v središču Ribnice, ko sta trčila hyundai getz in yamaha YZF-R6, pravzaprav je motor čelno treščil v avto, ki je v Šeškovi ulici s prednostne ceste zavijal v levo proti parkirišču ter mu pri tem zaprl pot. Proti avtomobilistu je za kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti s smrtnim izidom že stekla sodna preiskava, v kateri ga je zastopal odvetnik Edvard Bavcon in ki je prinesla popoln preobrat. Zanj je poskrbel izvedenec za prometne nesreče.

»Policisti so katastrofalno opravili svoje delo, kar je v primeru smrtne nezgode zares žalostno. Trdili so, da je Avdić zavijal čez neprekinjeno črto, že to ni res, saj je prekinjena. Nepravilno so opravili meritve, napačno so določili kraj trčenja. Vožnja motorista je bila ofenzivna, nepremišljena in nevarna. Namesto predpisanih do 50 je v ožjem mestnem središču vozil 74 kilometrov na uro,« je Bavcon na začetku sojenja povzel nekatere njegove ugotovitve.

Na zatožno klop je zato moral sesti motorist. Tudi priča Nives Prelesnik nesreče ni doživela tako, kot so jo v kazenski ovadbi opisali policisti. S svojim avtom se je pripravljala, da se bo s parkirišča vključila na glavno cesto. Ker je bil na to parkirišče namenjen getz, je bila kajpak pozorna tudi nanj. »Motorja nisem videla, toda po mojem je vozil blazno hitro. Rdeči avto je stal, tudi če se je premikal, se je malenkostno. Obrnjen je bil naravnost v smer siceršnje vožnje, nakazovalo se je, da bo zavil, a tega še ni storil, ko je že počilo. Videla sem človeka, kako frči po zraku in trešči direkt v vogal banke; tedaj si je najverjetneje zlomil tilnik.« Kot zdravnica mu je poskušala pomagati, »bil je še živ, a sem komaj zaznala pulz. Krvavel je iz ust, ušes in nosu. Ko je prispela ekipa nujne medicinske pomoči, pa sva s kolegico lahko le ugotovili, da je mrtev.«

Da je popolnoma pravilno stal ob prekinjeni črti ter še ni speljal, je vztrajal Avdić. »Ko sem prispel do cerkve, sem se postavil. Ravno sem namenil speljati v levo, a še nisem, ko je zablisnilo in je bil motor v meni, direkt na havbo je udaril s prednjim kolesom.«

Našli dva, ki sta kadila

Pred razsodbo so zaslišali najbolj odločilnega v vsej zgodbi, sodnega izvedenca Alojzija Boha. Vztrajal je pri vsem, kar je zapisal v mnenju, pripomnil pa, da je Kotur vozil celo najmanj 74 na uro, ko je začel močno zavirati in ga je začelo zanašati. »Ne vem zakaj, mogoče se je prestrašil, toda neslo ga je direkt v avto,« v katerega je treščil s 40 na uro. »Za avtomobil dopuščam možnost, da je bil z levim prednjim kolesom delno čez sredinsko črto, toda stal je, kolesa so bila obrnjena naprej, torej ni zavijal.«

Sodnica še bolj kot izvedencu verjame pričam, o dveh med tremi pa podvomi Koturjeva obramba, saj gre ravno za Avdića in njegovo hčerko, po katero se je tedaj pripeljal in ga je čakala ob cesti. »Sodniki smo previdni v takih primerih, ko pričajo vpleteni v neki dogodek in njihovi sorodniki. Toda enako kot onadva in izvedenec je govorila tudi Prelesnikova, ne vem, zakaj ne bi ona govorila resnice.«

Koturjev odvetnik Klemen Grešak je poskušal poskrbeti za še en morebitni popolni preobrat v tej zgodbi, saj naj bi našli dva očividca nesreče, ki naj bi vse skupaj videla popolnoma drugače, tako kot policisti torej, da je v resnici grešil Avdić, ki je z avtom zaprl pot motoristu. »Stala sta pred bližnjim bifejem in kadila, od tam sta opazovala ves potek.«

Avdićevega pooblaščenca Bavcona je vrglo na noge. »To je konstrukt obrambe. Pet let bo minilo od nesreče, oni pa zdaj na neki čudni način najdejo očividce. Tudi če res obstaja kdo, ki je vse videl, bi moral v petih letih kot zaveden državljan najti čas, da obišče policijo, pove, kar ve, in s tem izpolni svojo državljansko dolžnost.«

Ko je Fekonjeva dokazni predlog zavrgla, je tožilka Jerneja Pielick za Koturja zahtevala kazen leto dni in dva meseca zapora, »ki naj se nadomesti z delom v splošno korist, 840 ur naj oddela v dveh letih«. Po mnenju sodnice bo poleg bremena smrti bratranca zanj dovolj vzgojna kazen že leto in dva meseca pogojnega zapora, poleg tega pa mu je še za eno leto odvzela izpit za vožnjo motorjev.