KRANJ – Sojenje danes 36-letnemu Aleksandru Tepešu se je pred razširjenim sodnim senatom kranjskega sodišča končalo z izrekom obveznega psihiatričnega zdravljenja, ki se bo izvajalo v enoti za forenzično psihiatrijo v Mariboru. Začelo pa se je z zahtevo obrambe po izključitvi javnosti zaradi varstva osebnega in družinskega življenja: »Izvajali se bodo zaupni dokazi in intimni podatki.« Da bi se vrata sodne dvorane za javnost zaprla, se je strinjalo tudi tožilstvo, a je sodni senat sklenil, da se predlogu obrambe ugodi deloma, in sicer tako, da se javnost izključi le med zaslišanjem dveh sodnih izvedencev psihiatrične stroke.
Tožilstvo je prebralo obtožnico za poskus uboja skupaj s predlaganim ukrepom, ki se navezuje na odreditev obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v psihiatrični ustanovi, ne pa odmero zaporne kazni. Šlo naj bi za neprištevnost zaradi zdravstvenih težav: »Sedemnajstega decembra 2015 ste z namenom, da vzamete življenje svoji sestri, stopili do nje in desetkrat sunili z nožem proti njej. Dvakrat ste jo udarili po glavi, kar je povzročilo rane. Vmes je posredovala vaša mati, tako da je sestra lahko zbežala.«
Od zdravljenja
si veliko obeta
Besedo je dobil obtoženi, ki ni sedel na klopi za obtožene, temveč v bližini svoje zagovornice Špele Voršič, nanj pa sta budno pazila paznika: »Sprejemam mnenje strokovnjakov psihiatrične stroke. Od zdravljenja si veliko obetam in ga bom poskušal čim bolj izkoristil.« Sodni senat je prebral izjavo Tepeša z zaslišanja na policiji po aretaciji v lanskem decembru, kjer je povedal: »Ne vem, kaj bi se zgodilo, če ne bi mama stopila vmes. Redno jemljem zdravila, a ne pomagajo v zadostni meri. Njihov učinek je popuščal.« Policistom je povedal, da je njegova starejša sestra Janja Tepeš nasilna pošast: »Celo otroštvo me je pretepala, pretepala je staro mater, ki je zdaj že pokojna, in mamo. Sestra rjove po hiši in počne poniževalna dejanja. V enem od navalov besa še v osnovni šoli mi je raztrgala knjigo. Ko sem bil star 13 let, sem z njo prekinil vse stike. Tako me ni več pretepala in ščipala, a me je po dveh letih ponovno začela ustrahovati. Vzela mi je časopis ali daljinec za TV. Sestro so imeli radi stari starši in starši, jaz sem bil drugorazreden. Bil sem v drugem letniku študija zgodovine, ko sem imel vsega zadosti, ko sem šel prvič nad njo.« Tepeš je prepričan, da ima pravico udariti nazaj, kadar sam hoče: »Bil sem leto dni zaprt, ko sem prvič šel nadnjo. Vrnil sem se domov in sestra se je preselila v spodnje nadstropje, kjer je bila stara mama. Tudi njo je pretepala, zaklepala je vhodna vrata. Do mene se je vedla grdo, zaloputnila mi je vrata pred nosom in jih zaklepala. Študija nisem nadaljeval, leta 2010 sem začel obiskovati psihiatra in jemati zdravila. Vendar ta ne morejo pomagati, če živim v takih razmerah. Ker sem videl, da zdravila ne pomagajo, sem se odločil udariti nazaj. Samo z nožem sem dovolj močan, da se soočim z njo.«
Konica noža
se je zlomila
O dogodku, ki se je zgodil decembra lani, je povedal, da je imel nož v desni roki in šel nadstropje nižje. Videl je mamo in sestro, ki sta sedeli pred televizorjem. »Mislil sem, da je nisem tolikokrat zadel, saj je mama hitro skočila vmes. Konica noža se je zlomila ob udarcu v sestro, potem sem ga pustil v kuhinji. Skočil sem nazaj gor in se zaklenil v kopalnico. Ne čutim se krivega, saj se sestre bojim. Ne želim si več živeti z njo v isti hiši.«
Sedem leta starejša sestra Janja je med preiskavo povedala: »Ko je brat vstopil v kuhinjo, je hodil drugače, bil je popolnoma tiho. Potem je šel nadme. Mislila sem, da me udarja s pestjo, ne pa z nožem, tega sem opazila šele, ko je med naju skočila mati. Ni se umiril, poskušal me je udariti mimo nje. Ne vem, zakaj se me brat boji, do njega nisem bila nikoli nasilna. Ne drži, da sem pretepla staro mamo in mami. Ne drži, da bi brata tepla ali ščipala, ko sva bila otroka.« Včeraj je na sodišču samo dodala: »Do brata nimam nobenega odškodninskega zahtevka.« Po koncu pričanj izvedencev psihiatrične stroke je sodni senat sprejel odločitev: »Zoper Aleksandra Tepeša se izreče varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja, ki se bo izvajalo v enoti za forenzično psihiatrijo v Mariboru. Pripor se mu do pravnomočnosti današnjega sklepa sodišča podaljša zaradi ponovitvene nevarnosti.«
Šestnajst let bo minilo, ko je na kranjskem sodišču sodni senat izrekel leto in pol zaporne kazni za takrat 21-letnega Aleksandra Tepeša s Kokrice pri Kranju. Sredi januarja 2000 je v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti hotel vzeti življenje svoji sedem let starejši sestri Janji. Sredi domače kuhinje jo je najprej parkrat udaril po glavi z likalnikom, in to tako, da se mu je ob zadnjem udarcu zlomil ročaj, nato pa je še z nožem zavrtal vanjo v predel prsi in trebuha. Vmes je posegla njuna stara mati, sestra pa je zbežala skozi okno na balkon. Zaradi hitre intervencije reševalcev in uspešne operacije je preživela. Na takratnem sojenju je Aleksander Tepeš pojasnjeval, da sestre, s katero ni govoril že deset let, ni kanil ubiti, da se je pravzaprav bal zase, ker je imel občutek, da ga hoče umoriti. Po njegovem mnenju je šlo pri vsem tem le za pretep, ki je bil prenagljen in nepremišljen. Žal mu je za to in tega ne bo nikoli več ponovil. Strokovnjaki psihiatrične stroke so ugotavljali, da je Aleksandrova intelektualna sposobnost nadpovprečna, vendar gre pri njem zaznati osebnostne in nevrološke motnje. Sovraštvo do sestre se je v njem kopičilo leta, nato pa mu je po domače povedano počil film. Tožilstvo se je strinjalo s tem, da v primeru napada brata na sestro obstajajo olajševalne okoliščine, in se na sodbo ni pritožilo. |
