BREZ TEŽAV

Z igračko je oropal štiri bencinske

Objavljeno 30. april 2016 17.52 | Posodobljeno 30. april 2016 17.52 | Piše: Boštjan Celec

Miloš Stojanović po oboroženem ropu presenečen, kako zlahka mu je šel od rok.

Mrkvove solze sodnice niso ganile. Foto: Uroš Hočevar

LJUBLJANA – Nekoliko drugačen je bil včerajšnji čustveni odziv Miloša Stojanovića z vzdevkom Mrkva na vsako od slišanih številk, ki so pomenile, kakšno zaporno kazen terja tožilstvo zanj za vsakega od štirih roparskih podvigov. Lansko jesen je namreč v pičlem tednu oborožen z imitacijo pištole oropal kar štiri bencinske servise. Za prvi rop, vkorakal je v šentviški OMV in z grožnjami izsilil 1230 evrov, bi ga tožilka Petra Lavrič za dve leti poslala za zapahe, Mrkva pa jo je za te besede nagradil s ciničnim nasmeškom. Toda nasmeh so hitro zamenjale solze.

Zamudil bo odraščanje sina

Za drugega, na Petrolu na Dolenjski cesti je mahal s pištolo in ta servis zapustil bogatejši za 6399 evrov, bi ga tožilka, če bi kajpak bila sodnica ona, obsodila na dve leti in osem mesecev zapora, namenil pa ji je pogled nejevernega začudenja. Za tretjega, s pištolo je grozil na Petrolu na Šmartinski cesti in odnesel nekaj stotakov, bi mu prisodila še dodatni dve leti zapora, ob teh besedah je le nejeverno odkimaval. Nezadovoljno mrmrajoč pa je pospremil besede predstavnice organov pregona, ko je zanj terjala še dodatni dve leti in osem mesecev zapora zaradi ropa na OMV v Podgori, tam naj bi uslužbencu Albertu ne le zapretil s pištolo, ampak ga z njo dvakrat tudi malce mahnil po zatilju.

Ko se je tožilka spomnila, da je bil Mrkva pred nekaj leti že obsojen zaradi ropa in velike tatvine na leto in pol pogojnega zapora in da se medtem preizkusna doba še ni iztekla, pa so se iz njegovih oči ulile solze. »Zahtevam namreč preklic te pogojne obsodbe in izrek enotne kazni deset let in osem mesecev zapora,« je bila odločna tožilka. Ob teh besedah se je torej 29-letnik, ki se je le tri mesece pred tem roparskim pohodom vrnil s prestajanja ene od zapornih kaznih, zlomil pred okrožno kazensko sodnico Nino Drozdek Draganić. »Verjetno pričakujete, da bom rekel, da obžalujem. To je res, obžalujem, kar sem storil. Ko sem prišel z Doba, nisem niti pomislil na kazniva dejanja. Pošteno sem začel delati, polagal sem parket. Potem pa so bile težave s partnerico, ki mi ni dovolila videvati otroka, začel sem se zadevati,« je komaj razumljivo govoril med hlipanjem in nadaljeval, da je ropal le zato, da bi prišel do denarja za nakup mamil, »da se zadrogiram«, nikomur pa naj ne bi hotel storiti žalega. »Strinjam se, zaslužim si kazen, vendar pa ne tako visoke, zamudil bom odraščanje sina in velik del svojega življenja...« »Ugotovi se, da obdolženec v zaključnih besedah joče,« je v zapisnik mirno narekovala sodnica, ki pa je solze očitno niso ganile.

Očetovski nasvet psihiatra

»Kazen je visoka, vendar je primerna,« mu je Drozdek Draganićeva vrgla v obraz, potem ko je bila do njega le malce milostnejša, kot bi bila tožilka. Za prve tri rope mu je prisodila po dve leti, za četrtega dve leti in pol, tudi ona pa kajpak ni pozabila na preklic pogojke in sporočila: »Izrekam vam enotno kazen devet let in šest mesecev zapora.« Mrkva je sicer vse štiri rope priznaval, le tega, da je v Podgori tudi mahnil Alberta in da bi tam res ukradel več kot 17 tisočakov, ni hotel priznati. Plena naj bi namreč bilo natanko toliko, kot ga je skril v bližnji skladovnici drv, tik preden so mu odvzeli prostost. Policisti so odkrili nekaj več kot sedem tisočakov.

Na sklepnem dnevu sojenja je sicer Mrkva iz rokava potegnil svojega zadnjega aduta, upal je, da se bo izvedenec za psihiatrijo Gorazd V. Mrevlje strinjal z njim, da tako hud odvisnik od mamil, kot je on, ki bi storil (skoraj) vse, da pride do denarja za drogo, že ne bi mogel ropati kot prišteven človek. Toda ta ga je pustil na cedilu. Med pregledom v priporu naj bi mu obdolženec, tako psihiater, odkrito priznal, da je bil po prvem ropu presenečen, kako zlahka ga je izvedel, zato se je odločil, da bo ropal in ropal, dokler ga pač ne ujamejo. Da ga prej ali slej bodo, naj bi se bil zavedal, zato je vsa štiri kazniva dejanja izpeljal kar v istih oblačilih.

Mrevlje ga je ocenil kot disocialno osebnostno motenega moškega, med izvrševanjem kaznivih dejanj pa Mrkva po psihiatrovem prepričanju nikakor ni bil neprišteven, morda je bil le malce zmanjšano prišteven, kar pa pomeni tudi, da je bil kazensko popolnoma odgovoren. »Toda če bo nadaljeval tak način življenja in uživanje drog, sem glede njega pesimističen. Pri njem se namreč že pojavljajo prvi znaki osebnostne spremenjenosti zaradi zlorabe drog,« je še pomodroval strokovnjak za človeško psiho, med odhodom iz sodne dvorane pa za hip postal pred mladeničem na zatožni klopi in mu skoraj očetovsko položil na dušo: »Dajte no, razmislite o zdravljenju.« 

Deli s prijatelji