NOVO MESTO, METLIKA – »Ko sem videl, da se je v jarek vsula zemlja, sem takoj pritekel zraven in začel z lastnimi rokami kopati, vendar sem bil prepozen. Sodelavec Slavko se je v tem času že zadušil,« je na sodišču povedal Ljubiša Đukarić, gradbeni delovodja. Spomnil se je na trenutke, ko sta s Slavkom tik pred nesrečo še pokadila cigareto. Bila sta namreč prijatelja, družinska prijatelja, pri delu v jarku sta se ves čas menjavala. Do usodnega trenutka, ko se je stena brežine, ki ni bila podrta, vsula. Kdo je torej odgovoren za nesrečo in smrt delavca?
Po nesreči se je življenje za Ljubišo nekako ustavilo in kar ne more naprej. Poiskal je pomoč psihiatra, in ker želi, da bi se zadeva na sodišču čim prej končala, je krivdo za nesrečo priznal, čeprav je prepričan, da je storil vse, kar je v njegovi moči, da bi tragedijo preprečil.
Delavci podjetja Teleg-M iz Ljubljane so septembra v Metliki gradili kanalizacijsko omrežje. V Mestnem logu so na travnati trasi za trgovskim centrom delali kanalizacijski jarek. Meter je bil širok, 18 metrov dolg, globok pa 3,5 metra. Ko je Slavko v jarku polagal kanalizacijsko cev in označeval njeno lego, se je vsula zemlja in ga pokopala pod seboj. Takoj je bil mrtev, saj mu je stisnilo trebuh, prsni koš, vrat in obraz.
Ljubiša je bil gradbeni delovodja, Azim Hotić pa vodja gradbišča. Tudi on je na predobravnavnem naroku po premisleku in posvetovanju z odvetnico krivdo za nesrečo priznal, prav tako v želji, da bi postopek čim prej zaključili, čeprav je povedal, da ga takrat ni bilo zraven. Zadolžen je bil namreč za sedem ali osem gradbišč hkrati. Tako je Hotić prevzel kazen, ki jo je predlagala tožilka Renate Brodarič Trentelj, 10 mesecev zapora v preizkusni dobi dveh let, Đukarić pa je bil prav tako obsojen na pogojno kazen z enako preizkusno dobo, le zapor je mesec daljši.
Na zatožno klop novomeškega okrožnega sodišča sta morala zaradi očitkov o povzročitvi nevarnosti pri gradbeni dejavnosti sesti tudi Milovan Gazibarić iz Ljubljane, direktor družbe Teleg-M, in v imenu pravne osebe Bojan Mirić, a krivde za nesrečo nista prevzela nase. Obtožnica jima je sicer očitala, da podjetje ni zagotovilo varnosti – tako bi morali, kot navaja obtožnica, nujno priskrbeti tehnične elemente za zavarovanje, da se zemlja na močvirnatem in plazovitem terenu ne bi usula v globok kanalizacijski jarek, v katerem je brez zaščite delal gradbeni delavec.
Za Gazibarića je tožilka v primeru priznanja predlagala pogojno zaporno kazen eno leto zapora v preizkusni dobi dveh let, za pravno osebo pa 10.000 evrov denarne kazni. O njuni krivdi bo sodnica Mojca Hode sodila na glavni obravnavi.
