PREVIDNO

Z gobami zastrupili dvoletnega otroka

Objavljeno 04. oktober 2012 11.36 | Posodobljeno 04. oktober 2012 11.36 | Piše: Jaroslav Jankovič

Tridesetletnica včeraj zaužila zeleno mušnico, za življenje se še bori.

Smrtonosna zelena in panterjeva mušnica. Risba: Boris Berginc

Iz Centra za zastrupitve Interne klinike UKC Ljubljana so v izjavi za javnost opozorili, da je septembra naraslo število ljudi, ki so imeli po zaužitju gob zdravstvene težave ali pa so se z njimi huje zastrupili. Včeraj pa so v UKC sprejeli mlajšo bolnico, ki se je zastrupila z zeleno mušnico, kar je povzročilo hudo motnjo v delovanju jeter, zdravniki se borijo za njeno življenje.

Kot nam je povedala dr. Marija Jamšek iz centra za zastrupitve, so samo v zadnjih dneh septembra prejeli 48 klicev zaradi zastrupitev z gobami. Skupno so v Sloveniji bolnišnično oskrbeli kar 100 bolnikov, med njimi tudi nekaj otrok, najmlajši je bil star komaj dve leti! »Na oddelku smo v tem obdobju zdravili 13 odraslih, med njimi tudi nesrečnico, ki je zaužila zeleno mušnico, nekaj bolnikov pa smo obravnavali le ambulantno,« je pojasnila dr. Jamškova, ki ni skrivala zaskrbljenosti zaradi neodgovornega nabiranja gob.


Nikoli s priročnikom v roki

Kako nabrati užitne gobe in ne strupenih? Preprosto nabiramo le tiste, ki ji res dobro poznamo. Če smo v dvomih, jih pustimo na rastišču. Nujno je, da nabiramo tiste, ki nam jih je izkušen gobar pokazal v naravi in pokazal razliko med užitnimi in strupenimi. Nikoli jih ne nabiramo s priročnikom v roki. Priročniki so sicer napisani strokovno in poljudno hkrati, pa vendar neizkušeni gobar hitro spregleda bistveno podrobnost. V okolici bomo težko našli izkušenega gobarja, ki nas bo hotel popeljati na svoje terene, zato je najbolje, da se včlanimo v bližnje gobarsko društvo. Tam člani radi vzamejo s seboj novince in neizkušene. Da je poučevanje tudi dolžnost starejših članov, je napisano v vsakem statutu društva. Bolje je tako, kot da se pridružimo množici zastrupljenih, saj lahko zastrupitev z gobami trajno okvari organe, kar bomo potem čutili vse življenje.

Boris Berginc,
gobar s Koroške Bele

Gobarska strast

Po dolgotrajni poletni suši, ki je kmetom ponekod uničila več kot polovico pridelka, se nas je dež v prvih jesenskih dneh vendarle usmilil in dodobra namočil žejno prst. In nekaj dni dežja je bilo dovolj, da so po vsej Sloveniji vzniknile gobe. Poznavalci pravijo, da jih že dolgo ni bilo toliko. S sicer zelo presušenega Krakovskega gozda na Krškem polju poročajo, da krakovski jurčki še nikoli niso bili tako slastni. Pa da jih je prav zlahka najti, saj podrast zaradi suše ni prav bujna.

Pokljuko so okupirali Italijani, ki v kamperje in kombije shranjujejo po cele lesene zaboje jurčkov. Cena na trgu je sicer malce upadla, a lepe gobe se da vedno dobro prodati. Ob vsesplošni evforiji so se ponje odpravili tudi taki, ki o njih ne vedo prav veliko, zato jih nabirajo na sprehodu, mimogrede. Kaj pa je to takega, se sprašujejo. Za vsak primer imajo v žepu vrečko in pipec. Toda kot mi je pojasnil gobar Boris Berginc, se strup tudi pri gobah skriva v malih stekleničkah. Goba je na videz nedolžna, po svoje zagonetna in magična, tudi pravljično bitje, saj sicer ne bi mogli razumeti gobarske strasti nekaterih.

»Do zdaj na srečo ni bilo resnejše zastrupitve s smrtno nevarnimi gobami. Pri nekaj bolnikih je šlo morda za lažjo zastrupitev z zeleno mušnico oziroma njej sorodnimi dežnički, vendar gobe niso bile dokončno identificirane,« je pojasnila dr. Jamškova.

Marele, golobice in mušnice

Pri nedeljskih gobarjih je največja težava naivnost, saj ob zastrupitvi jadikujejo, da so bile v košari samo dve ali tri gobe malce drugačne! Trenutno so aktualne marele, panirane so prav slastne, rastejo kot gobe po dežju. Berginc pravi, da je marela na srečo specifična, zato jo ob poznavanju težje zamenjamo. Toda pri nekaterih drugih ni tako. Dr. Jamškova v izjavi omenja, da zastrupljeni bolniki običajno povedo, da so nabirali in kako so pripravili in jedli marele, travniške kukmake ali golobice, pa jim je postalo slabo. »Prav travniški kukmak in golobico zlahka zamenjamo za zeleno mušnico. Vedeti moramo, da dež spere klobuke, ki tako spremenijo barvo in postanejo podobni drugim gobam,« pojasnjuje Berginc.

Gobe naj bi bile dodatek jedem, nekakšen občasni pepermint, s katerim se na jesen posladkamo. Hkrati veljajo za težje prebavljive, zato posebno bode v oči dejstvo, da so k zdravniku pripeljali celo dveletnega otroka. »Gob naj ne uživajo majhni otroci, starejši in bolniki z dietami zaradi bolezni, kot so žolčni kamni, vnetje trebušne slinavke, rane na želodcu in dvanajstniku,« pojasni dr. Jamškova. Sicer pogosto pozabljamo, da morajo biti gobe zdrave in ne razpadle ali črvive.»Nabrane ustrezno pripravimo čim prej (v prvih 24 urah), bodisi kot svež obrok bodisi jih ustrezno konzervirajmo; blanširamo in zamrznemo ali sušimo.«

Bruhanje in driska

Dr. Jamškova opozarja, da se moramo ob kakršnih koli težavah po zaužitju gob takoj posvetovati z zdravnikom, ki bo na osnovi anamnestičnih podatkov in prizadetosti bolnika ocenil, ali je potrebna ambulantna oziroma bolnišnična obravnava. »Zlasti se ne smemo zanašati, da bo driska v enem dnevu ali dveh minila, kajti če se zastrupite z zeleno mušnico ali njej sorodnimi gobami, se lahko po prehodnem izboljšanju prebavnih težav pojavijo hude okvare organov, predvsem jeter in ledvic, ali tudi smrt.« Bolnišnično obravnavajo vse bolnike, pri katerih sumijo na zastrupitev z zeleno mušnico in njej sorodnimi gobami, kjer se znaki zastrupitve pojavijo šest ur in več po zaužitju. Pa tudi bolnike s hudimi prebavnimi težavami oziroma resnimi zapleti, kot so napad žolčnih kamnov z zlatenico, vnetje trebušne slinavke, velika izguba tekočine pri bruhanju ali driski po zaužitju sicer užitnih gob.

Od enega do tri na leto

Statistika nam ne daje veliko upanja in ni na naši strani, če smo namesto zelene golobice zaužili zeleno mušnico. V Sloveniji ima na leto nekaj sto ljudi težave zaradi gob; ali zaradi zastrupitve ali zaradi težav po zaužitju v primeru druge bolezni. Letos so na centru prejeli nadpovprečno veliko klicev, lani jih je bilo le okoli 20. Običajno ljudje preživijo zastrupitev z lažjimi prebavnimi motnjami, nekaj jih preleži v bolnišnici. In koliko jih umre?

»Včasih eden, naslednje leto nobeden, včasih pa tudi trije,« poudarja dr. Jamškova.

Deli s prijatelji