Vzletela in že čez štiri minute umrla

SLOVENSKE KONJICE – Glavni preiskovalec letalskih nesreč in incidentov Toni Stojčevski je objavil uvodno poročilo o tragediji, ki je 8. novembra pri Dobrnežu zahtevala življenji pilota ultralahkega letala TL 2000 sting, 37-letnega Zlatka Mageša, ter 22-letnega potnika Luka Mastnaka. Stojčevski poudarja, da to poročilo vsebuje najbolj osnovne podatke o dogodku, celotni bodo podani v končnem, edini cilj preiskav v zvezi z varnostjo pa je preprečevanje nesreč v prihodnosti, ne pa ugotavljanje krivde ali odgovornosti.

Balansiranje propelerja

Letalo češke izdelave je imelo veljavnost plovnosti do 4. marca 2016, Mageš je imel dovoljenje za pilotiranje ultralahkih letal od oktobra 2012 in je bilo veljavno do oktobra prihodnje leto. Do tragedije je bil njegov skupni nalet z ultralahkimi letali 221 ur in 13 minut.

Na usodno nedeljo je letalo v lasti Letalskega centra Maribor zjutraj vzletelo z matičnega letališča Edvarda Rusjana ter ob 9.33 pristalo na športnem letališču Senožet v Ločah v Slovenskih Konjicah, kjer je posadka opravila meritev balansiranja elise oziroma propelerja. Po pričevanju prič s konjiškega letališča ta ni pokazala odstopanj v delovanju propelerja, zato se je posadka odločila, da opravi preizkus njegovega delovanja v letu.

Ob 11.26 je letalo poletelo, ko je bilo nad Dobrnežem, pa je izvedlo levi ostri zavoj premera 50 metrov s spremembo smeri za približno 200 stopinj, zatem pa desni zavoj za 90 stopinj. Pri tem manevru se je po ugotovitvah preiskovalcev aktiviral sistem reševalnega padala, vendar se to ni povsem odprlo, tako da je letalo po vzdolžni osi trčilo vertikalno na travnat teren. Pilot in potnik sta v strmoglavljenju umrla, bilo je ob 11.30.

Letalo, motor in oprema so stoodstotno uničeni in brez možnosti popravila, je zapisal Stojčevski, glede vremena v času nesreče pa dodal, da je bilo tistega poznega dopoldneva nad Slovenijo vreme jasno s šibkimi lokalnimi vetrovi pri tleh, od 700 do 3000 metrov višine pa je pihal šibek zahodnik s hitrostjo do 10 vozlov. Vidljivost je bila več kot 10 kilometrov.

Stojčevski je ogled kraja tragedije opravil skupaj s celjskimi kriminalisti, razbitine pa so odpeljali v varovane prostore službe za preiskovanje letalskih nesreč in incidentov, kjer so opravili prve analize snemalnikov z letala.

Ni bilo akrobacij

Šele po končani preiskavi, ki lahko traja nekaj mesecev do kakšnega leta, bo torej znano, zakaj sta morala umreti Luka iz Stranic in Zlatko z Zgornje Polskave. Mageš je bil, tako so nam povedali njegovi kolegi, vzoren pilot, ki se je za pilota izšolal leta 2012, potem pa zelo hitro napredoval, postal eden aktivnejših pilotov v sekciji ultralahkih letal, v letalskem centru pa so načrtovali, da bi ga predlagali za učitelja letenja. Zapustil je zunajzakonsko partnerico in mladoletnega otroka, služboval pa je v družinskem podjetju, ki se ukvarja s pogrebnimi storitvami. Glede Mastnaka smo od njegovih prijateljev izvedeli, da je bil pravi genij mehanike (»ne da je kot mehanik na letališču v Ločah samo popravljal letalske motorje, bil je genij za te reči«), po končani srednji šoli pa se je zaposlil v predstavništvu avstrijskega podjetja Trixy Aviation s sedežem na letališču v Ločah, kjer se ukvarjajo tudi z izdelovanjem žirokopterjev.

Že dan po nesreči smo se pogovarjali tudi z upravnikom Letalskega centra Maribor Danilom Kovačem, ki nam je dejal, da se je Mageš dogovoril s kolegi, da bodo na TL 2000 opravili balansiranje propelerja. V dve leti staro letalo je poleg njega sedel Igor Berden, polet do letališča v Ločah je potekal normalno. Tam so opravili rutinski poseg in nato se je Mageš skupaj z Mastnakom, ki je opravil balansiranje propelerja, odpravil na preizkus v zraku, da vidita, kako se obnese tam.

Najprej sta opravila šolski krog, nato pa se odpravila proti Zrečam. »Iz trekerjev, ki sporočajo hitrost, smer in višino poleta, je razvidno, da sta tik pred nesrečo naredila precej oster zavoj v levo, zatem dobrih šest sekund letela vodoravno in nato je letalo iz ljubega miru omahnilo proti zemlji,« je povedal Kovač. V tla naj bi trčila s hitrostjo 112 kilometrov na uro, torej ju je padalo zares upočasnilo, toda kaj ko se še ni povsem odprlo. Da bi se nesreča zgodila zaradi izvajanja vragolij oziroma akrobacij, je bojda izključeno. »S tem letalom se niso nikoli delale akrobacije, in to se da razbrati tudi iz podatkov, ki smo jih dobili s sledilca,« so bili odločeni v mariborskem letalskem centru.