LJUBLJANA – »Bistveno je prispevala k povzročitvi dodatnih duševnih bolečin tudi medijska pokritost primera, saj so vsak procesni korak spremljali najbolj gledani in brani mediji (denimo Slovenske novice), zaradi tega Vukašin Jovović še vedno občuti posledice ter jih bo še v prihodnosti, pripor je v okolici negativno odmeval, zapustili so ga prijatelji in partnerji.«
Brat Veselina Jovovića - Vesa, ki je padel 3. junija 1998 v Latino baru v Zupančičevi jami v Ljubljani pod streli še vedno neznanega storilca, zaradi po njegovem nezakonitih 108 dni, 21 ur in 50 minut, toliko časa je preživel v priporu, tudi s temi besedami toži državo Slovenijo za 80 evrov na dan, kar skupaj znaša 8720 evrov.
»Ubio sam ti brata, ubiću i ...«
V tistih časih je vladalo prepričanje, da za Vesovim umorom stoji Mišo Vujičić, ki se je lahko pohvalil, da je preživel kar nekaj poskusov atentatov, preden so bile zanj 3. septembra 2003 usodne krogle v hotelskem baru ljubljanskega Leva. Za enega od neuspelih poskusov umora Vujičića pa so se organi pregona spravili prav na Vukašina oziroma Buća.
Bilo je 4. novembra 1999, ko sta se z Vujičićem dobila v hotelu Bellevue, pogovor pa se je po dobrih dveh urah končal tako, da je Bućo izvlekel pištolo, hladnokrvno ustrelil Vujičića in ga hudo ranil. Tako so vsaj tedaj poročali policisti o strelcu, ki je takoj izpuhtel in postal iskana oseba s tiralico. Mnogi so tudi ugibali, ali se je hotel s streli Bućo maščevati Vujičiću za smrt brata Vesa.
Februarja 2002 pa se je Bućo iz Črne gore vrnil v Slovenijo in preiskovalni sodnik ljubljanskega sodišča ga je zaradi begosumnosti vtaknil v pripor. Še pred začetkom sojenja je javnost izvedela za izvedensko mnenje psihiatra Slavka Ziherla, ki je ugotovil, da je Bućo v Vujičića streljal v stanju afekta in občutka močne ogroženosti, potem ko je ta domnevno grozil njemu, vdovi po umrlem bratu in njunim otrokom. Toda tožilci so vztrajali, da je šlo za poskus umora, ne pa za dovoljeni silobran, kot je trdila obramba.
Buća so 10. junija 2002 na ljubljanskem sodišču oprostili obtožb – ter ga kajpak izpustili iz pripora –, saj so verjeli njegovi pripovedi. V Bellevueju je namreč Vujičić najprej izza pasu izvlekel pištolo, jo pomeril v Buća in mu zapretil: »Ubio sam ti brata, ubiću i tebe i celu tvoju familiju!«, »zato sem ga, ko sem videl pištolo, brcnil v roko, nato pa segel za pas po orožje«.
V stanju bistveno zmanjšane prištevnosti zaradi silnega, nenadnega strahu oziroma afekta je v silobranu trikrat streljal na Vujičića.
Dobro leto pozneje so torej Vujičića v Levu doletele smrtonosne krogle, Buća pa sporočilo višjih sodnikov, da je njegova oprostilka razveljavljena, zato mora znova na okrožno zatožno klop. Ponovljeno sojenje se je začelo šele leta 2008, sredi leta 2009 pa so mu znova izrekli oprostilno sodbo in proti koncu leta 2010 so pravnomočni pečat na oprostilko udarili tudi ljubljanski višji sodniki.
Najavil prihod na Brnik
Izkazalo se je torej, da je v priporu skoraj 109 dni sedel nedolžen človek. Ker pa država odgovarja za škodo, ki jo je povzročil njen organ oziroma preiskovalni sodnik, ki ga je vtaknil za zapahe, je Bućo po svoji odvetnici Barbari Pii Hrovat na državno pravobranilstvo najprej naslovil odškodninski zahtevek, s katerim je pogorel, zato se je napotil na pot pravde.
Pred ljubljanskim okrajnim sodnikom Aljošem Žoržem sta vztrajala pri zapisanem v tožbi, da je bilo njegovo priprtje popolnoma nepotrebno in neutemeljeno ter da bi bili za zagotovitev njegove navzočnosti na sojenju dovolj veliko milejši ukrepi, kar navsezadnje dokazuje tudi dejstvo, da je sam poklical na ljubljansko tožilstvo, najavil točen datum in uro prihoda na brniško letališče, se prostovoljno predal, »čeprav je bil v državi (Črni gori), s katero tedaj Slovenija ni imela nikakršne pogodbe o izročanju storilcev kaznivih dejanj«.
Že zato, ker se je vrnil z območja, kjer je bil varen pred slovensko roko pravice, mu ni bilo več treba očitati begosumnosti. Da je bil pripor zares nezakonit, pa dokazuje tudi pravnomočna sodba, da Bućo ni odgovoren za poskus Vujičićevega umora.
Vsak podoben tožbeni odškodninski zahtevek mora vsebovati tudi opis duševnih težav, ki jih je pretrpel med nezakonitim priporom ter pozneje, Bućo in odvetnica Hrovatova sta jih naštela kar nekaj. Poleg medijske stigmatizacije sta omenila, da so mu organi države Slovenije brez pravne podlage nekaj ur manj od 109 dni kršili svobodo gibanja, v vsem tem času ni mogel imeti normalnih stikov z družino, posebno ne s svojima mladoletnima otrokoma, »kar predstavlja najmanj resno kršitev do zasebnosti in do nedotakljivosti družinskega življenja«.
Država ga je na Povšetovi tudi izpostavljala njemu dotlej neznanemu in nevsakdanjemu stresnemu okolju, poleg tega pa je bil v tistih časih v slabem zdravstvenem stanju ter ni vedel, kako bo napredovala bolezen in kako bo z zdravljenjem.
Zakaj pa je bežal?
Kazenska zakonodaja veleva, da je do odškodnine upravičen, »kdor je bil v priporu, ni pa bil uveden zoper njega kazenski postopek, ali je bila s pravnomočnim sklepom obtožnica zavržena, ali pa je bil postopek ustavljen, ali je bil s pravnomočno sodbo oproščen obtožbe, ali je bila obtožba zavrnjena«.
Toda kljub temu je pravobranilka na sodišču le zmajevala. »Osumljen je bil enega najtežjih kaznivih dejanj in za poskus umora je pripor več kot utemeljen ukrep. On pa je neposredno po dejanju kot edini osumljenec pobegnil in bil na begu tudi v času odreditve pripora.«
Da državnim pravobranilcem niti na misel ne pade, da bi priznali odškodninsko odgovornost države za Jovovićevo sedenje v priporu, lahko sodimo tudi po dopisu njihove govorke Anite Drev. Že ob preučitvi odškodninskega zahtevka, ki ga je zdaj v Črni gori živeči Bućo na pravobranilstvo naslovil še pred vložitvijo tožbe, so ugotovili, »da je sodišče pripor odredilo zaradi begosumnosti – oškodovanec je namreč z begom in izmikanjem kazenskemu postopku sam povzročil, da je sodišče odredilo pripor –, zato je zahtevek zavrnilo kot neutemeljen. Državno pravobranilstvo iz istih razlogov ugovarja temelju tožbenega zahtevka tudi v pravdnem postopku pred sodiščem.«
Poravnalni narok je torej propadel, pravdanje se bo z Bućevim zaslišanjem nadaljevalo 8. julija.