Vsi sedijo, le Zidarja
 rešujejo zdravniki

LJUBLJANA  – Medtem ko se je večina junakov Čiste lopate že razkropila tja, kamor spadajo – Vegradova Tovšakova je zaprta na Igu, Primorjev Črnigoj si je priboril bivanje v elitnem koprskem zaporu, kazni že prestajata tudi Žibert iz kontrole zračnega prometa in podjetnik Farčnik, še najbolje pa jo je odnesel Demšar iz SCT, ki je pred nekaj dnevi nastopil hišni zapor –, še vedno ni znano, ali bo svoj greh kadar koli plačeval nekdanji gradbeni nadbaron Ivan Zidar.

»Sposoben, čeprav na vozičku«

V Čisti lopati je bil tako kot Tovšakova in Črnigoj obsojen na 14 mesecev zapora, sodna veja oblasti pa še ni odločila v zvezi z njegovo prošnjo za odlog izvršitve kazni. Znova se kajpak izgovarja na splošno slabo zdravstveno stanje po operaciji hernije, zaradi katerega pa ni obtičala le njegova selitev za zapahe, ampak tudi štirje odmevni sodni procesi, ki proti 74-letniku potekajo na ljubljanskem okrožnem sodišču. Dva njegova domnevna greha še tičita v preiskovalnih dvoranah tega sodišča, tu in tam pa iz omare še pade kak okostnjak, denimo nedavni očitek, da je SCT v času prisilne poravnave brez vednosti sodišča in prisilnega upravitelja po njegovem pooblastilu prek svoje podružnice v Beogradu prenesel za 8,65 milijona evrov terjatev.

Po mnenju nekaterih je Zidar res tako bolan, da ni za zapor ali zatožno klop, po mnenju drugih pa je le običajni glumač, kot je bilo na sojenju zaradi Čiste lopate razumeti enega od sodnih izvedencev za medicino, ki je dejal, da je kljub njegovim težavam s hernijo »z ortopedskega stališča brez sprenevedanja in brezpredmetno govoriti o tem, da ne bi mogel spremljati sojenja, pa čeprav bi na sodišče prišel ob pomoči bergle ali na invalidskem vozičku«.

Toda Zidar se ob pomoči svojega pravnega (bog ne daj, da tudi medicinskega) stroja že dolge mesece uspešno izogiba prihodom na sodišče. Zapletlo se je, denimo, novembra lani, ko se ni pojavil na predobravnavnem naroku zaradi obtožb za več kaznivih dejanj ponarejanja listin in pranja denarja, s katerimi so Zidar in peščica njegovih pajdašev bojda oškodovali SCT za več kot tri milijone evrov. Sodnica Barbara Trebec Debeljak je namesto Zidarja dobila v roke le opravičilo njegovega osebnega zdravnika, da pacient »trpi zaradi težav nevrokirurške, nevrološke in psihiatrične stroke, da se je stanje bistveno poslabšalo in se je ponovno pojavila hernija s krči mišic, stanje pa se še poslabša že ob krajšem sedenju«.

Mnenje, ki ga ne razumejo

Nadaljevanje zgodbe o tem in o preostalih postopkih je bilo logično. Sodišče je komisiji pri medicinski fakulteti naročilo, naj se z Zidarjem spopadejo strokovnjaki za bolezni skeleta, živcev in vseh drugih težav, ki jih navaja njegov zdravnik, ter se opredelijo o tem, ali in kdaj iz zdravstvenih razlogov ne bo več zadržkov, da se lahko začne zagovarjati o očitkih tožilstva v tej zgodbi in drugih sumljivih zgodbah – da je z družbo Reklamni inženiring sklepal navidezne pogodbe, zaradi posvetovalnih poslov med SCT in družbo Big trading in domnevno sporne preprodaje počitniškega doma SCT v Fiesi.

Mnenje komisije so v ljubljanski sodni palači nedavno prejeli, a je to menda tako zapleteno in nedorečeno, da ga na sodišču sploh ne razumejo, saj gre za popolno mencanje brez jasno izraženega stališča o tem, ali je Zidar telesno in duševno sposoben sedeti na zatožni klopi ter zbrano spremljati sojenja.

Po naših neuradnih podatkih so tisti, ki so se ukvarjali z njegovimi telesnimi težavami, mnenja, da bi bilo to sicer mogoče, če bi posamične razprave trajale tja do treh ur, Zidar pa bi moral nenehno spreminjati položaj telesa in se vsaj na vsako polno uro nekaj minut sprehajati, ob pomoči spremstva oditi na stranišče ter tako naprej. Še bolj so zadevo zakomplicirali tisti, ki so poklicani za ugotavljanje njegove duševne sposobnosti spremljanja sojenja. Psihiatrinja menda meni, da bi smiselno le težko sodeloval v procesu, ki čustveno pomeni zelo obremenilno okoliščino. Celo le kratek čas bi bil po njenem mnenju sposoben ostati zbran in komaj kakšnih 15 minut smiselno izpovedovati.

Jasno je, da bi se sojenja, če bi ta potekala po željah medicinskih izvedencev, spremenila v pravi maraton, in kaj lahko bi se uresničila še ena bojazen, ki jo je izrekel njihov kolega na Čisti lopati: »Dlje boste čakali, slabše bo z njim. Pa ne zaradi ortopedskega posega, ampak zaradi njegovega splošnega zdravstvenega stanja.«

Nezadovoljno z mencajočimi odgovori je zato sodišče po naših podatkih pozvalo komisijo, naj mnenje dopolni. Ko pa smo z njim seznanili enega od znanih slovenskih pravnikov, je odvrnil, da ne bi niti za hip omahoval ter bi takoj razpisal narok. »Sodeč po tem je namreč sposoben spremljati sojenje,« je dejal in cinično pripomnil, »da bi lahko Zidar v sodni dvorani tudi ležal«.

In to – vsaj kar se nadaljevanja sodnih postopkov tiče – se bo tudi zgodilo. Ivan Zidar naj bi bil znova razpisan že to jesen.