LJUBLJANA – Umor številka 5. Bil je 31. januar 2014. Popoldne je poklical svojce Antona L. in jim sporočil, da je z njim zelo hudo. Povabil jih je, naj se pridejo poslovit, s seboj pa naj pripeljejo tudi duhovnika. Prišli so vsi, in medtem ko so stali ob postelji odhajajočega bližnjega, se jim bojda ni niti sanjalo, kaj v resnici pomenijo njegove besede, ko je medicinski sestri odredil, da pacientu prek infuzijske črpalke v maksimalnem odmerku s hitrostjo 999 ml/h aplicira morfij in anestetik propofol. Zaradi količine in hitrosti apliciranja je pri Antonu kmalu nastopil zastoj dihanja in srca. Umrl je ob 17.20.
Žrtveno jagnje srčne kirurgije?
Dr. Ivan Radan je na intenzivni negi nevrološke klinike zagrešil tega in še pet umorov, so v obtožbi zapisali organi pregona. Na včerajšnjem predobravnavnem naroku pred okrožnim kazenskim sodnikom Martinom Jančarjem pa je internist intenzivist tretje stopnje ter specialist intenzivne urgentne medicine te in druge očitke na svoj račun gladko zavrnil. Na vprašanje, ali razume očitke tožilke dr. Katarine Bergant, je namreč odvrnil, da je iz obtožbe razumel »posamezne povedi, celotne formulacije pa ne, saj v njej ni ne logike in ne resnice. Zato krivde ne priznavam.«
Njegov zagovornik Milan Krstić se je med tožilkino razlago, kako velik grešnik Radan je, le cinično nasmihal. Le redko srečamo odvetnika, ki bi bil tako trdno prepričan o klientovi nedolžnost, kot je Krstić v tem primeru. Trdi celo, da ve, v katerem grmu v resnici tiči zajec: »Vsa zadeva je bila od začetka speljana z enim samim namenom, da se prikrije problematika srčne kirurgije in da se Radanu lažno naprti še več mrtvih pacientov, kot je umrlo otrok.«
Toda obtožnica je pravnomočna, ugotavlja sodnik Jančar, ki bo tudi predsedoval velikemu kazenskemu senatu, ta bo začel soditi (najverjetneje) 22. februarja. Da bomo priča zares maratonskemu sodnemu procesu, pa je slutiti iz sporočila moža v črni kuti obrambi in tožilstvu: »Naslednjih nekaj mesecev si ponedeljke in četrtke kar rezervirajte za to zadevo.«
Moril naj bi celo v prisotnosti svojcev
Poleg umora številka 5 naj bi imel Radan torej na vesti še pet umorov. Zakaj pa bi v družbi tako ugleden in spoštovan zdravnik ubijal nedolžne in nemočne paciente? Tožilka ponuja odgovor na podlagi izvedenskega mnenja. »Dejanja je izvrševal iz morilske sle. Ima narcistično osebnostno motnjo in kompleks večvrednosti. Pri njem je prisoten kompleks boga, ki doseže močno vznemirjenje, ko konča trpljenje pacienta in določi, kdaj bo oseba umrla. Šel je tako daleč, da je obveščal svojce pacientov, naj se pridejo poslovit, dve dejanji pa je storil celo v prisotnosti svojcev, ki niso podvomili o pravilnosti njegovega ravnanja, še manj pa o tem, da sorodnikom jemlje življenje.«
Umor številka 1 naj bi sicer Radan zagrešil 14. septembra 2012, Ana D. je bila hospitalizirana zaradi krvavitve možganov. Odredil ji je velik odmerek morfija in propofola. Umor številka 2 na nevrologiji se je zgodil 15. decembra 2012. Tudi Darinko T. je doletela možganska krvavitev in tudi ona je umrla zaradi zastoja dihanja in srca, potem ko naj bi Radan zanjo odredil prevelik odmerek morfija. Tretja žrtev umora naj bi bila Marija K., tako kot vsi drugi omenjeni pacienti je bila tudi ona, ki je imela razširjen maligni tumor, v terminalni fazi življenja, a se je tudi pri njej odločil, da ji z evtanazijo skrajša trpljenje. Bilo je 25. julija 2013.
Kristina M. je bila naslednja, ki naj bi jo Radan določil za evtanazijo, ta je po naši zakonodaji enaka okrutnemu umoru. Pacientka je imela možgansko krvavitev, 28. decembra 2013 je pri njej opustil dotedanje zdravljenje s protibolečinskim tramalom in tudi zanjo odredil smrtonosni odmerek morfija. Umor številka 6, po katerem so za vse skupaj izvedeli tudi njegovi nadrejeni ter šokirana javnost, pa je bil 16. decembra 2014. Gjuro D. je imel kopico težav, ure so mu bile tako ali tako štete, tistih še zadnjih nekaj pa naj bi mu Radan vzel z infuzijo kalijevega klorida.
V vseh primerih – tako organi pregona, ki so sprva preiskovali še eno sumljivo smrt Radanove pacientke, in sicer Danijele M., a je v obtožbi ne omenjajo – je res šlo za neozdravljivo bolne paciente, a »so bili večinoma nezavestni in niso bili zmožni izraziti želje po skrajšanju življenja niti to ni bila želja njihovih svojcev«.
Pomirjevala za brata in starše
Že če mu dokažejo šest umorov, lahko Radana doleti kazen dosmrtnega zapora, zato so preostali očitki na njegov račun le dodatek k obtožbi. Kaznivo dejanje ponarejanja listin naj bi denimo zagrešil, ko je leta 2009 predstojniku prof. dr. Marku Noču izročal fotokopije, s katerimi je opravičeval svoje daljše bolniške odsotnosti. Dokumenti naj bi dokazovali, da se je zdravil na AKH kliniki na Dunaju, pozneje pa se je izkazalo, da ga tam niso obravnavali.
Naprtenih ima še osem kaznivih dejanj neupravičenega slikovnega snemanja. Brez njihove privolitve naj bi namreč z mobilnikom snemal ali fotografiral paciente, ki so bili pomanjkljivo oblečeni in v večini primerov nezavestni: Štefanijo P., Antona Franca A., Mitjo Marjana G., Roberta Š., Janeza D., Miro B., Romana L. in Ramisa I. »Z vseh posnetkov je razvidno, da gre za intimne položaje razgaljenih pacientov, iz katerih je moč razbrati njihovo zdravstveno stanje, njihova zasebnost pa bi morala biti v skladu z varstvom zasebnosti in človekovega dostojanstva še posebno varovana,« meni Bergantova.
Zagovarjati se bo moral tudi zaradi zlorabe uradnega položaja in omogočanja uživanja prepovedanih drog. Sebi, sorodnikom in prijateljem, ki naj sploh ne bi bili njegovi pacienti, naj bi namreč velikodušno predpisoval zelene recepte za razna zdravila, pomirjevala, antidepresive ter celo substance, ki spadajo v svet prepovedanih drog.
Vsega skupaj je predpisal 861 receptov, samo zase kar 399, med njimi najdemo take za tadole, xanaxe, tegretole ter celo za žavbo canesten. Marku B. je predpisal 68 receptov, tudi xanaxe, cipralexe, frisiume, bratu Kristianu 61 receptov za tramale, frisiume, xanaxe in druga zdravila, podobne reči pa tudi staršem Franku (67 receptov) in Franki (71 receptov), Mojci Š. H. (45 receptov), Mariji B. (58 receptov), Romanu B. (10 receptov), Snežani J. in Frančiški B. (po 23 receptov), Sonji O. (13 receptov) in Sanji B. (19 receptov). S tem naj bi Radan Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije povzročil za 19.389 evrov škode
Prvi terjajo sedem tisočakov
Da bodo od dr. Ivana Radana zahtevali tudi odškodnino, so že na predobravnavnem naroku napovedali svojci domnevno umorjenega Gjura D. ter fotografiranih pacientov Romana L. in Roberta Š.; slednji so se že izrekli, da njihov premoženjskopravni zahtevek znaša 7000 evrov.
