ILIRSKA BISTRICA – Podbeže so idilična vas na obrobju Brkinov, le nekaj kilometrov oddaljena od Podgrada in Ilirske Bistrice. Tu se je človek stoletja preživljal s kmetijstvom, a do danes je kmetov, ne samo v Podbežah, ampak v celotni okolici, le še za vzorec. Eden redkih, ki se je odločil, da s svojimi rokami poskrbi za kakovostno hrano, je Goran Kinkela. Njegova kmetija Pri Štjefanovih je že več kot 23 let znana po mini sortah živali, predvsem perutnine. V zadnjih letih pa se je preusmeril v vzrejo goveda dexter.
»Gre za najmanjšo evropsko pasmo goveda, ki izvira iz Irske. Pri nas ga imamo od leta 2010 in je zelo primerno za naše kraje, ker je nezahtevno in vsejedo. Pri nas je veliko zaraščenih površin in dexterji jedo tudi robido in grmovje, tako da sproti čistijo pokrajino,« pove Goran.
V njegovem 11 hektarjev velikem pašniku se pase 20 glav govedi, tam imajo naravni dostop do čiste vode, vseeno pa jim z očetom nakosita sena, letos sta napravila prek 2000 kosov kvadratnih bal. »Imamo plemenskega bika, starega pet let, osem krav, drugo so teleta. Bikci so za meso, telički pa za nadaljnjo vzrejo, saj želim, da bi se dexter razširil po Sloveniji,« pravi Goran.
Krave, ki so pred telitvijo, zapre v posebno ogrado, napravljeno iz železnih mrež, v kateri je tudi hlev, saj komaj skotene teličke ogrožajo krokarji in druge zveri, ki jih v zadnjih nekaj letih vse bolj srečuje živelj v bližini brkinskih naselij. A tudi to in z električnim pastirjem ograjen pašnik ni pomagalo proti napadu zveri v noči na soboto.
Grozljiv jutranji prizor
V soboto zjutraj je namreč Goran pri jutranjem štetju in hranjenju živali preštel enega telička manj. Takoj se je odpravil po pašniku in le 150 metrov od stanovanjske hiše odkril grozljiv prizor. V soteski na pašniku je z razparanim trebuhom in ogrizenimi okončinami ležal teliček Mars.
»Ob kadavru je žaloval bik, teličkov oče, in verjetno je prav on pregnal zveri, saj je težak kar pol tone. Sprva nisem vedel, katera zver je pokončala telička, toda lovci iz vasi so takoj ocenili, da gre za volka. Tudi pristojni z zavoda za gozdove, ki je vzel vzorce za analizo DNK, je menil, da gre za to zver,« pravi Goran.
Škodo je ocenil na okrog 1000 evrov, a verjetno jo bodo cenili kot navadno govedo, saj pasme dexter v Sloveniji ni v evidencah.
»Kaj naj še naredimo, pašnike imamo ograjene, pa ne pomaga, za pse pa se tudi težko odločim, saj potrebujejo primerno vzgojo, takšni psi pa so lahko nevarni za človeka. Zveri je preveč, naše živali ogrožajo krokarji, volkovi, medvedi, tudi šakal je bil že opažen.«
V zadnjem času je bilo napadov veliko, Goranovemu prijatelju Draganu so volkovi napadli ponija. »Zveri nimajo naravnega sovražnika in nimajo dovolj hrane, zato napadajo v pašnikih. Zgovorno je dejstvo, da so kadaver telička odpeljali na sežig, ko pa bi ga lahko dali v mrhovišča in tako zadržali zveri v gozdovih. A ta so danes prepovedana. Zaradi vsega tega ljudje opuščajo kmetije, poglejte, koliko pokrajine je zaraščene! Pristojni naj razmislijo in se odločijo, ali so za zveri ali za kmete,« je odločen.
Goran meni, da je nemogoče zaščititi pašnike pred napadi pa tudi iz svoje plače ne namerava več pokrivati velikih stroškov. »Človek izgubi voljo, da bi se še ukvarjal s kmetijstvom. Zagovorniki zveri naj jim dajo hrano ali jih rešijo kako drugače, kmetje ne moremo delati za njih.«
Naj politika pove
Da je zveri vsako leto več in da manjka sistemska ureditev, pravi tudi diplomirana inženirka zootehnike, domačinka iz Ilirske Bistrice Tamara Urbančič: »Vseskozi me zanimajo, ker nikjer ne zasledim prioritete pri upravljanju prostora. Ali je prioriteta naseljeno in obdelano podeželje ali reja zveri in divjadi. Mislim, da bi bilo zelo pošteno, da kdo od načrtovalcev politike podeželskega prostora to pove javno, predvsem zato, da bodo ljudje vedeli, pri čem so.«
Urbančičeva meni, da je že skrajni čas, da se snovalci odločijo, ali so za zveri ali za kmeta: »Če bo politika izpostavila kot prioriteto rejo divjih živali, potem kmetje vedo, da delajo in živijo z rizikom. Če pa politika izpostavi kot prioriteto obdelano in poseljeno podeželje, je treba nemudoma odstraniti divje živali z ruralnega območja in jih držati v gozdu. Včasih so lovci to znali početi.«
