SEMIČ – Človeško življenje v današnjem času ni vredno počenega groša. Za nekaj evrov so nekateri pripravljeni storiti tudi najbolj nagnusna dejanja. Brezvestni kriminalci so tokrat udarili v Semiču, kjer so ponoči vdrli v hišo starejšega občana, ga pokrili z odejo, pretepli in okradli. Na srečo ga niso ubili, kot se je to nedolgo tega zgodilo v podobnem primeru v Črnomlju.
Nočni obisk
Domačin, 85-letni vdovec in upokojenec Alojz Škrinjar, je v torkovih večernih urah na svojem skromnem domu gledal televizijo do 22. ure. Ko ga je premamila utrujenost, se je nič hudega sluteč odpravil spat. Utonil je v trden spanec, tako da sploh ni slišal, ko so neznanci okoli ene ure zjutraj brcnili v njegova vrata, jih s silo odprli, vstopili v njegovo hišo in ga pokrili z odejo. Šele pritisk močnih rok ga je zbudil iz sanj. »Nič nisem slišal, ko so mi razbili vrata. Sploh se nisem zbudil. Zbudil sem se šele, ko so me pokrili, da nisem nič videl. Ne vem, koliko jih je bilo, ampak zagotovo najmanj dva,« nam je nočni obisk nepridipravov opisal hrabri upokojenec, ki se napada ni pretirano ustrašil in se je celo upiral napadalcem.
Zahtevali orožje
Neznanci so od njega najprej zahtevali orožje: »Spraševali so me, kje imam orožje. Kar naprej so vpili: 'Orožje, orožje!' Sem rekel, da ga nimam. Ker ga niso našli, so hoteli denar. Ko so me vprašali, kje ga imam, sem jim rekel, da na banki. Medtem so me imeli pokritega, da jih nisem videl.« Zaradi odeje, v katero je bil zavit, je težko dihal. Med ropom so ga nenehno tudi pretepali, od udarcev ima zdaj celotno desno stran modro zaradi podplutb. »Tepli so me z rokami. Sem se otepal, sem se branil. Potem so me potiskali ob rob kavča, zato me bolijo desna roka, desna noga in rebra na desni strani.«
Marsikdo v njegovem položaju bi se tako zelo ustrašil, da se ne bi upiral, a Alojz se jim ni tako zlahka pustil. Prav zato, ker na začetku ni hotel sodelovati z nepridipravi, so mu razmetali vso hišo. »Še v peč in raufenk so pogledali, če je denar tam. Dolgo so me spraševali, kje ga imam. Odvrnil sem jim, naj me spustijo, pa jim pokažem, ampak tega niso storili. Zato sem jim rekel, da imam denar pri televiziji, kjer sem imel možnarček in nekaj drobiža. Potem mi niso dali miru, zato sem jim povedal, da je denarnica v kuhinji.« Ubogemu upokojencu so odnesli dobrih 400 evrov, kar je skoraj celotna njegova penzija. »Potem so hoteli imeti še mojo bančno kartico, pa je nimam. Če bi jo imel, bi mi še to vzeli in pobrali vse dol z računa.«
Zaprt v lastno hišo
Alojza Škrinjarja so tako trpinčili pol ure, nato pa so ga zaprli v njegovo lastno hišo, da ni mogel ven. Najprej so ga nameravali ukleščiti v kavč – tako se ne bi mogel rešiti in bi moral čakati, da ga kdo najde. Na srečo pa jim to ni uspelo, zato je upokojenec, ko je slišal, da je izpred njegove hiše speljal avto, odprl spodnje okno in začel klicati na pomoč. Vendar ta ni prišla tako hitro. Sosedje so šele čez okoli pol ure poklicali policijo. Kot se je izkazalo, so nekaj že prej slišali drugi sosedje, pa si niso upali pomoliti glave na plan, saj so se bali, da so storilci še vedno v bližini.
Upokojenca so iz hiše rešili šele policisti, ki so po klicu prišli na kraj dogodka
Alojz nam je povedal, da sta se storilca – ali več njih – pogovarjala v slovenščini, enkrat pa jim je iz ust ušla tudi romska beseda. Čeprav ne obtožuje Romov, je nenavadno, kot zdaj pomisli, da sta se dva smukala okoli njegove hiše ravno dan ali dva prej. »V soboto sta potrkala na moja vrata. Odprl sem jima, ker sem mislil, da je soseda. Hotela sta iti v hišo po flašo vode. Sem jima rekel, da gremo dol in jima jo bom dal. Sem ju vprašal, kje imata flašo, pa je nista imela.
Ko sta prišli sosedi, sta rekla, da ne potrebujeta vode, in odšla.« Prav zato se poraja sum, da sta prišla v izvidnico. V noči, ko se je zgodil napad, je sumljivo vozilo opazila tudi oddaljena soseda, ki se je zbudila zaradi otroškega joka. Videla je avto, ki se je vozil gor in dol po cesti, ustavil, se obrnil, parkiral in spet speljal. Posumila je, da gre za nepridiprave, a ni poklicala policije, saj ni imela dokazov.
Drugi prebivalci Semiča sumijo ravno Rome: »Policija ne more urediti problemov z njimi. Če koga bolj na trdo primejo, imajo pa odvetnike na vratu za vsako malenkost. Da se napadalci spravijo na 85-letnega gospoda, to je pa že preveč. Prav vedeli so, kam morajo iti.«
Policija zdaj ugotavlja, ali imajo domačini prav ali Romom delajo krivico.
