LJUBLJANA – Storilci premoženjskih kaznivih dejanj, med katera spada tudi avtomobilska kriminaliteta, so drzni, organizirani in povezani s tujini kriminalnimi združbami. Avtomobilska kriminaliteta ne zajema le tatvin vozil, temveč vanjo spadajo tudi aktivnosti storilcev v zvezi s pripravo orodij za odpiranje in zagon vozil (oglejte si zgornjo fotogalerijo), iskanje ustreznega vozila, prevoz in predelava vozila, priprava prirejene dokumentacije in na koncu tudi legalizacija ukradenega predelanega vozila, so nam pojasnili policisti.
Zaradi vedno dražjih vozil storilci vedno več tudi zaslužijo. Po nekaterih podatkih, s katerimi razpolaga policija, je nelegalni zaslužek, ki izhaja iz trgovine z ukradenimi vozili, že presegel nelegalno trgovino z orožjem in se na lestvici nezakonitih dejavnosti že uvršča tik za trgovino s prepovedanimi drogami.
Trgovina z rezervnimi deli kar cveti
V Sloveniji letno obravnavajo od 950 do 1300 iskanih vozil, najbolj iskane znamke pa so Renault, Volkswagen, BMW, Audi in Opel. Večina ukradenih avtomobilov spada v srednji in višji cenovni razred, ki po tatvini običajno ostanejo v Sloveniji. Storilci jih razstavijo na dele, te pa uporabijo za popravilo poškodovanih vozil. Tako pridobljene rezervne dele prodajo vnaprej znanim kupcem, nekaj pa jih prodajo tudi prek oglasov ali v tujino.
Ukradena vozila višjega cenovnega razreda najpogosteje prepeljejo v tujino, zlasti v države zahodnega Balkana, od tam pa naprej proti vzhodu. Znani so primeri, ko so slovenska ukradena vozila našli v Tuniziji in celo v Južni Koreji.
Kako se zavarovati?
Najučinkovitejša načina za preprečevanje tatvin sta vgradnja in uporaba mehanskih in elektronskih varnostnih naprav v vozilo (ključavnica za menjalnik, skrito stikalo za prekinjanje vžiga motorja, alarmna naprava s sireno in z blokado motorja).
Vodja oddelka za premoženjsko kriminaliteto z Generalne policijske uprave Aleš Kegljevič je o tatvinah vozil povedal:
