Vesov sin na tatinski pohod kar v mercedesu

LJUBLJANA – Slabih 16 let po smrti 41-letnega Veselina Jovovića - Vesa od njegovega imperija očitno ni več ostalo prav veliko ali celo čisto nič. V njegovih časih so govorili, da je naravnost nesramno bogat, zlobni jeziki so ugibali, da je obogatel kot kralj črnogorskega podzemlja v Sloveniji, sam pa je v nekem intervjuju razložil, da je nekaj malega zares zaslužil, a to s poštenim izvažanjem čokolade na južne trge. Na vrhuncu življenjskih in poslovnih moči je bil, ko je 3. junija 1998 v ljubljanskem lokalu kvartal s prijatelji, ob šanku stoječi moški pa se je nenadoma obrnil, stopil do Vesove mize ter z natančnimi streli v glavi končal njegovo življenje. Umor še vedno ni rešen.

Beemveju odnesel žaromete

Da Veso ni zapustil dovolj, da bi lahko tudi njegovi potomci ležerno živeli za vse večne čase, lahko ugibamo le po tem, da se mora njegov 24-letni sin Dušan za preživetje ukvarjati s tatvinami, vsaj sodeč po dogajanjih na sodiščih je namreč tako. Najverjetneje pa tako hudo pri Jovovićevih spet ni, saj je po naših informacijah v eni od zgodb padel zato, ker so prepoznali avtomobil, s katerim se je pripeljal do kraja zločina, gre pa za prestižnega mercedesa C 63 AMG. In Dušan je tudi odvisnik od mamil, za katere pa je znano, da se zapletajo v kazniva dejanja.

Zaradi velike tatvine je že bil obsojen, tedaj so mu na sodišču naložili, da se mora zdraviti zaradi svoje odvisnosti in čistost dokazovati s tem, da dvakrat na teden v laboratorij prinese na testiranje kozarček s svojim urinom.

Pred ljubljansko okrožno kazensko sodnico Katarino Turk Lukan pa je bil predobravnavni narok, ki mu očita dve kaznivi dejanji velike tatvine. Tožilka Manja Prezelj trdi, da je 6. septembra 2010 vlomil v trgovino Seles na Perovem in se pošteno nagaral, da je lahko nakradel ter znosil v avto za skoraj 41 tisočakov motoristične opreme, kot so čelade, kombinezoni, škornji, rokavice, jakne. Naslednjič je po obtožbi udaril 17. oktobra 2011, ko je vlomil v eno od ljubljanskih trgovin DM, od tam pa odnesel za 6500 evrov kozmetičnih izdelkov.

Pregovarjanj o morebitni milejši kazni v zameno za priznanje na tem naroku ni bilo, saj je Jovovićev odvetnik dr. Blaž Kovačič Mlinar sodišču predlagal, naj to zadevo združi s popolnoma svežo, ki se je začela dogajati lansko jesen in ki se je končala z januarsko Jovovićevo spektakularno aretacijo, tožilka Nikolaja Hožič pa je v rekordnem času vložila obtožbo.

Ta mu očita še eno veliko tatvino, ki naj bi jo zagrešil 2. novembra lani, ko je Domen Romih proti večeru v Šiški parkiral svojega BMW 318D, naslednje jutro pa ga je predramila soseda z zanj kajpak naravnost grozljivo vestjo, da mu je nekdo vlomil v vozilo. Dragoceni avto je bil spremenjen. Nekdo mu je sesul zadnje desno steklo, pokrov motorja je bil odprt, najhuje od vsega pa je bilo, da so z njega manjkali prednji žarometi, ki so bojda vredni kar 4000 evrov.

Jovović se je sicer v tej zgodbi razkrinkal kar sam, saj je oškodovanec med prednjima sedežema pri ročni zavori našel ugasnjen čik marlbora, kar ga je precej začudilo, saj ne kadi, od tobaka pa ni odvisen niti nihče drug od tistih, ki prisedejo k njemu. Nacionalni forenzični laboratorij ga je vzel v resno obravnavo, analiza DNK pa menda ne pušča dvomov; to cigareto je oslinil prav Dušan Jovović.

Obvladali so ga strokovni prijemi

Do njega pa je bilo baje zelo težko priti in policisti so lahko proslavili dan pred božičem, ko jim je končno padel v roke. V center za pridržanje so tedaj ponj poslali moščanska policista Jureta Dolžana in Ireno Breznik, da ga odpeljeta na psihiatrično enoto za krizne intervencije, da dobi zdravila, nato pa pripeljeta nazaj. Tam v čakalnici ni bilo miru. Kar naenkrat je mladeniča nekaj obsedlo in začel je zamahovati proti tistima, ki so jima šefi zaupali še nekaj pomembnih nalog. Paziti morata, da ne stori kaj žalega sebi ali komu drugemu, za živo glavo pa mu tudi ne smeta dovoliti, da pobegne. Uspelo mu je slednje, policista sta se sicer pognala z njim, a kaj, ko je Dolžan padel, v tem času pa je Jovović prek bližnjih vrtičkov izpuhtel v neznano.

Začel se je vnovični policijski lov za njim in tako je bilo tudi 5. januarja, ko so se možje postave poskrili okrog njegovega doma ter čakali na priložnost. Naposled se je prikazal, toda odviti se je morala prava drama in kar trije policisti so morali uporabiti skoraj vse prijeme, ki so se jih naučili za opravljanje svojega poklica, da so ga ujeli, obvladali ter spravili v lisice: strokovno metanje na tla, davljenje od zadaj, udarec v levo stran vratu in za veliki finale še ključ na komolcu.

Prvi ga je zagledal Nino Popadić s službenim psom, a se je osumljenec požvižgal na njegov uradni ukaz »Stoj, policija! Spustil bom službenega psa!« Spuščen pes je Jovovića sicer dohitel in podrl na tla, vendar je ta vstal in bežal naprej. Naslednji ga je ujel Popadić, pa je Jovović dlan oblikoval v pest in spet bežal. Šele ko so ga v roke dobili vsi trije, Popadić ter njegova kolega Boštjan Kristan in Bogdan Balant, so ga kljub njegovemu vztrajnemu zamahovanju proti njim družno le obvladali.

Tožilka mu očita veliko tatvino, eno kaznivo dejanje preprečitve uradnega dejanja ali maščevanje uradni osebi ter en poskusa tega dejanja. Preti mu kar nekaj let zapora. Ker Jovovića tudi v tej zadevi zastopa Blaž Kovačič Mlinar, smo ga zaprosili za komentar, vendar pa je odvetnik v besedah zelo skop. »Le to lahko povem, da očitka o napadih na uradno osebo ne moreta zdržati. Moj klient policistov ni napadel, le zbežati jim je hotel, beg pa po naši zakonodaji ni kaznivo dejanje. Policisti pač poskušajo zaradi svoje malomarnosti vse skupaj prikazati kot napad na uradno osebo.«