CELJE – Prvega septembra 2010 so na vratih uprave zdaj že pokojnega gradbenega velikana velenjskega Vegrada našli tempirano eksplozivno telo. Bilo je v času, ko so se nad podjetje začeli zgrinjati temni oblaki. Pojma niso imeli, kdo bi ga lahko tja namestil. Tri tedne pozneje je policija potrkala na vrata hiše na Ostrožnem pri Celju in aretirala takrat 50-letnega Bojana Poplaza. Forenziki so ga z bombo, ki je sicer zatajila, povezali na osnovi bioloških sledi na izolirnem traku. Osumljeni je po poklicu električar in ima izolirnega traku v izobilju. Tožilec Darko Kežman je pripravil obtožnico za povzročitev splošne nevarnosti. Soditi so mu začeli 29. marca 2011, zadnjič je prag sodišča prestopil 13. decembra istega leta. Obremenilni dokaz je bil tudi posnetek nadzorne kamere, a je nad njim ostal velik vprašaj. Ravno, ko bi sodišče moralo pretehtati ugotovitve nemških antropoloških izvedencev, se je za Celjanom izgubila sled.
Šušljalo se je, da se je vrnil v Nemčijo
Govorice niso bile iz trte izvite, se je pa vmes lotil še drugih veščin, ki so – hočeš, nočeš – dale kriminalno konotacijo tudi njegovim slovenskim pustolovščinam. Mrki nemški policisti so ga v lisice vtaknili 15. maja 2012, ker je 26. aprila v družbi dveh pajdašev izvedel oboroženi rop bančne poslovalnice Sparkasse v Oberhausnu. Bojda zato, ker je potreboval denar za nadaljevanje sodnega postopka v Celju, pa še za katero drugo malenkost bi ostalo. Računica se ni izšla. Za rešetkami sta se še nekoliko prej, kakor Poplaz, znašla tudi roparska pajdaša. Sodni postopek se je v Nemčiji končal lani, nemško državljanstvu mu ni veliko pomagalo, domnevnega Vegradovega bombaša so obsodili na osem let zapora.
Očitno v Nemčiji ni imel tako dobrega odvetnika kakor pri nas, nemški sodniki pa najbrž niso tako prizanesljivi kakor naši. Dejstvo, da ne bo tako hitro prišel na prostost, zatem pa ga čaka še nadaljevanje postopka v Celju, naj bi silaka z znanjem borilnih veščin zlomilo, čeprav tega podatka ni bilo mogoče povsem preveriti. Ostaja dejstvo, da nemški zapornik z dokaj zajetno kriminalno kartoteko ne bo več mogel računati na ugodnosti. »Informacije, ki jih imam, so identične vašim, so pa nepreverjene. S Poplazom nimam nobenih kontaktov, ne poznam podrobnosti niti o dolžini kazni v Nemčiji. Glede postopka v Celju ni nič novega, vprašanje, kdaj se bo sploh lahko nadaljeval. Če se bo, bodo morali vse dokaze izvajati na novo, torej nov postopek,« pojasnjuje Poplazov odvetnik Boštjan Verstovšek.
Poplaza, ki je sodni proces v Celju začel z verigami na rokah in nogah, je v nekaj mesecih spretno spravil na prostost. A dobrota je sirota. Popihal jo je in tako postal nekakšna slaba vest celjskih sodnikov in boleč trn v peti sodnice Jožice Arh Petkovič, vsem skupaj pa ostaja velika osebnostna neznanka. Je eden najbolj nenavadnih mož, kar jih je kdaj pri nas sedelo na zatožni klopi.
Možakar se je izrekel za nedolžnega, a je pokazal veliko poznavanja razstreliva in njegovega delovanja. Možno, da si je spretnosti pridobil v tujski legiji, kjer je sicer – kot je sam dejal – le korakal, prepeval, pospravljal posteljo in zlagal srajco, ni pa sestavljal bomb. Tudi dokazni postopek je bil v njegov prid. Nikoli mu niso dokazali poslovnih vezi z nekdanjim Vegradom, nihče ni znal pojasniti motiva in razlogov za nameščanje bombe. Storilca so posnele nadzorne kamere, toda manjka del posnetka, niti ni razvidno, ali je zamaskirani bombaš res obtoženi Poplaz. Nemški antropološki izvedenci so ugotavljali istovetnost, zaradi prekinitve postopka rezultati niso znani. Od njih bo odvisno, ali bodo dokaze šteli za zakonite, saj obramba opozarja, da podjetje ni namestilo opozoril o videonadzoru, s čimer je kršilo posameznikovo pravico do zasebnosti. Če bo Nemčija izročila Poplaza našim organom, ga torej čaka nov kazenski postopek, kjer se bo na predobravnanem naroku lahko izrekel o priznanju krivde in se s tožilstvom pogodil o kazni. Toda Poplaz je znal že velikokrat presenetiti.