ROŠNJA – Vasica ob nekoč nadvse prometni cesti med Mariborom in Ptujem je bila včeraj prazna kot že dolgo ne. Na cesti domala ni bilo žive duše, ljudje so se zapirali v hiše. »Saj sploh nisem vedel, da se je kaj primerilo. Včeraj sem ves dan preživel ob lovljenju rib, ko sem se zvečer vrnil domov, me je žena prestrašila s podatkom, da je nekdo umoril Davorina,« nam je dejal eden od sosedov. In s tem nakazal, da so vsi domačini prepričani, da njihov sovaščan, 43-letni Davorin Horvat, ni umrl naravne smrti. Tudi okoliščine najdbe trupla na neobljudenem Pohorju so pripomogle k temu, da je smrt pleskarja zavita najmanj v tančico skrivnosti.
Brez dokumentov
Mrtvega moškega je v zgodnjem sobotnem jutru na Pohorju, le nekaj sto metrov od zgornje postaje mariborske gondolske žičnice, našel naključni gobar. Sprva je mislil, da je našel ranjenca, a se je kmalu izkazalo, da je ta brez znakov življenja. Mariborski policisti so tavali v temi, saj možakar seboj ni imel ne dokumentov ne predmetov, s katerimi bi se dalo razkriti njegova identiteta, zato so za pomoč poprosili medije. Akcija z objavo slike pokojnega je obrodila sadove, saj je več ljudi iz okolice Starš poklicalo na mariborsko policijo in trdilo, da je na sliki njihov sovaščan. »Poziv javnosti je bil zelo uspešen. Na telefon policije je poklicalo več ljudi, ki so menili, da je na fotografiji truplo moškega iz okolice Maribora. Prepoznavo so potrdili tudi svojci,« je razložil Miran Šadl z mariborske policijske uprave.
Čeprav je povsem jasno, da Davorin Horvat hudih poškodb po obrazu ni mogel dobiti ob padcu ali kakšni drugi vsakdanji nesreči, pa policisti njegovo smrt še vedno obravnavajo le kot sumljivo. »Zaradi operativnega interesa preiskave ne bomo dajali informacij do njenega zaključka,« je povedal policist Šadl.
Zapečatena domačija
Že predvčerajšnjim popoldne so možje v modrem zapečatili dom Davorina Horvata v Rošnji 33. Gre za staro, dotrajano hišo, ki jo je že dodobra načel zob časa. V njej so forenziki iskali morebitne sledi, ki bi pomagale pojasniti skrivnostno smrt. In ogleda še niso končali, saj je bil še včeraj pred hišo Horvatovih parkiran službeni policijski renault clio, dostop do stavbe pa je preprečeval policijski trak. Do kdaj bodo možje postave varovali Horvatov dom, še ni znano.
Četudi policisti ne potrdijo, da je skrivnostna smrt posledica kaznivega dejanja, smo izvedeli, da so njihove aktivnosti povezane z iskanjem storilca ali storilcev. Istočasno ugotavljajo, kako se je Davorin Horvat znašel sredi Pohorja. Od njegove rojstne vasice na Dravskem polju pa do vrha Pohorja je dobrih 25 kilometrov. »Avtomobila ni imel,« nam je razložil sosed in dejal, da Davorin ni bil strasten gobar, ki bi se zato podal v pohorske gozdove. Indici kažejo na to, da je še živel, ko je tragičnega dneva ali noči prispel na hrib. Izvedeli smo, da so bile v listju, nedaleč od trupla, sledi, ki bi lahko kazale na srdit boj. Se je Davorin branil, medtem ko ga je nekdo pretepal? Morda je obležal nezavesten in se je v hladni oktobrski noči podhladil?
Prosil za denar
V vasi je bil poznan kot zelo miren fant. Kar domačinov sploh ni preveč čudilo, saj je odraščal z dedkom in babico. Že kmalu po rojstvu naj bi ga zapustila mama. »Kdo je oče, se ni vedelo,« so nam pojasnili vaščani. »Stari oče je umrl pred dobrimi 15 leti, še prej se je poslovila babica.«
Sledilo je težko otroštvo in že v osnovnošolskih letih naj bi mu tu in tam kakšen učitelj v Staršah v roko potisnil kak dinar ali dva, saj so dodobra poznali zelo slabe socialne razmere v družini. Pred leti je Davorin nekaj časa prebival celo v Ljubljani, kjer je delal kot pleskar in živel v samskem domu. Znance naj bi večkrat poprosil za kakšen evro za priboljšek.
Odkar se je vrnil v domačo vas, se je preživljal z manjšimi opravili. »Še pred časom mi je doma popleskal stanovanje,« se je vaščan pohvalil in istočasno zavrnil vse tiste, ki so trdili, da je Davorin rad pregloboko pogledal v kozarec: »Nastavil sem mu pivo. A je ves dan žulil eno samcato steklenico.« Tudi o tem, ali je imel sovražnike, sosedje niso znali ničesar povedati. Na eno temo so bili zelo občutljivi in so v en glas zavpili: »Droge? Kaj ste vi zmešani! Davorin pa res ne,« To, da je pogosto prosjačil za denar, domačinov ni preveč motilo. Ne nazadnje so poznali njegovo težko življenjsko zgodbo. Se je komu zameril? Veliko denarja ni mogel biti dolžan, saj mu jih nihče ne bi niti posodil.