LJUBLJANA – Zadnja smrtna žrtev naših gorah priča, da so razmere v visokogorju še vedno zimske in tudi nevarne, še zlasti če ne upoštevamo osnovnih gorniških pravil. Kot so pojasnili na policiji, so vzroki nesreč v gorah največkrat telesna in duševna nepripravljenost, pomanjkljiva in neustrezna oprema, neusposobljenost in pomanjkanje znanja o gibanju in pravilni uporabi opreme, nepoznavanje poti ter podcenjevanje trenutnih vremenskih razmer v gorah, kjer se srečujeta zima in poletje. Statistika gorskih nesreč kaže, da sta zdrs in padajoče kamenje že vrsto let na prvih mestih med vzroki nesreč v naših gorah. Po podatkih Gorske reševalne zveze Slovenije je bilo lani do 17. julija 159 intervencij v gorah in na težko dostopnem terenu, od tega je bilo 25 iskanj pogrešanih oseb. Helikopter je sodeloval v 55 primerih. Največ reševanih je bilo starih med 18 in 55 leti. Največ nezgod (76 odstotkov) se je zgodilo pri hoji po poti, pri aktivnostih v zraku, plezanju in hoji po brezpotju. Da bi se izognili nesrečam, se je treba v gorah držati osnovnih pravil.
Začnite počasi, da se telo ogreje. Hodite z enakomernim tempom. Za varno hojo je treba imeti čas in budno je treba opazovati okolico ter poslušati – padanje kamenja se večkrat napove z bobnenjem. Osnovni tempo, pa tudi počitke in trajanje hoje, naj določa najšibkejši član skupine. Na vsako uro hoje si privoščite nekajminutni počitek. Če greste v gore z otroki, jim morate nameniti posebno pozornost in se jim povsem prilagoditi. Zaradi varnosti se mora planinec v planinskih kočah in na vrhovih vpisati v vpisno knjigo. Po poteh hodite z odprtimi očmi. Gore ne dopuščajo raztresenosti ali površnosti. Dobro označena planinska pot je le pogoj in možnost, da dosežete želeni cilj, saj morate kot obiskovalec gora dobro poznati osnove orientiranja. Med turo stalno spremljajte vreme in mu prilagodite njen potek. Če se razvijejo nevihtni oblaki, se morate nemudoma umakniti z grebenov in drugih izpostavljenih mest, saj vanje pogosto udarijo strele. Daljše počitke izbirajte na krajih, ki so varni in udobni. Redne malice in pogosto pitje preprečujejo izčrpanost in dehidracijo. Poskrbite, da vse, kar prinesete s seboj v gore, tudi odnesete v dolino. Ko začutite znake utrujenosti ali izčrpanosti, se ustavite za daljši počitek. Ob najmanjši slabosti in bolečinah v prsih se takoj prenehajte vzpenjati ali sestopati. Takoj se povežite z dežurnimi na telefonski številki 112, ki vam bodo omogočili takojšen stik z zdravniki gorskimi reševalci, ki vam bodo lahko svetovali po telefonu, dokler ne bodo prišli reševalci. Če vam grozi nesreča, hranite moči in si poiščite zavetje, ko je za to še čas. Dolžnost vsakega obiskovalca gora je, da ob nesreči pomaga v okviru svojega znanja, izkušenj in možnosti. Ranjenega najprej zavarujte pred nadaljnjimi poškodbami in mu dajte prvo pomoč. O nesreči čim prej obvestite gorsko reševalno službo na številko 112 ali policijo na številko 113. |
Priprave na planinski vzpon ali pohod naj sledijo tem smernicam: začnite dovolj zgodaj, pozanimajte se o vremenu (nevarnost poletnih neviht ipd.) in kategorizaciji planinske poti, cilj vašega vzpona ali pohoda je nedvomno varna vrnitev domov, in ne samo osvojitev vrha. Ko ste na vrhu, je pred vami še najmanj polovica poti. Če le morete, izberite za vzpon težjo pot, za sestop pa lažjo, predvsem pa ne hitite. Vzpon naj bo prilagojen vašemu zdravstvenemu stanju. Od zahtevnosti poti je odvisna tudi oprema planinca. Sestavni del osebne opreme so planinski čevlji, saj je mehka obutev nevarna. V nahrbtniku naj bodo poleg malice, pijače in osebnih dokumentov rokavice, kapa, vetrovka, zaščitna krema, sončna očala, rezervna oblačila, kompas, ustrezen planinski zemljevid, zavitek prve pomoči z zaščitno folijo, piščalka, bivak – spalna vreča, vžigalice, sveča in baterijska svetilka, mobilni telefon. Seveda je treba temu glede na izbrano pot pristaviti tudi dodatne, specializirane pripomočke (plezalna vrv, cepin, včasih tudi dereze in čelada). Za svoj izlet si izberite primernega spremljevalca, saj je samohodstvo po gorah tvegano in že v primeru manjše poškodbe usodno. O nameravani poti in času trajanja obvestite domače, saj lahko ti le tako pravilno ukrepajo, če vas ob dogovorjeni uri ni domov, ker se vam je zgodila nesreča. Če želite v koči prenočiti, se predhodno pozanimajte glede odprtosti te in prenočišče rezervirajte. Za vzpone naj planinci uporabljajo izključno označene planinske poti, kajti vse več nezgod se zgodi prav pri hoji po brezpotjih, iskanje poškodovanih zunaj poti je oteženo, s hojo po brezpotju pa lahkomiselneži ne ogrožajo le sebe, ampak s proženjem kamenja tudi druge planince, ki se gibljejo po poteh.