KRANJSKA GORA, BEGUNJE – Tako črnega vikenda se niti gorski reševalci, ki vsak dan rešujejo življenja s slovenskih gora, ne spominjajo. Komaj so v soboto v Tamar pripeljali truplo 18-letnega Tineta Osolnika – izvedeli smo, da je imel samo poldereze, tiste z verižicami, ki niso primerne za visokogorje – že so ponovno odleteli v akcijo in iz ostenja Škrlatice na srečo nepoškodovana rešili zaplezana alpinista. Kamniški reševalci so iz bližine Korošaških slapov reševali hudo ranjeno planinko, na katero se je zvalila skala, reševalne akcije so potekale tudi v Bohinju.
V nedeljo je bila črna statistika še hujša. Dopoldne je pod Olševo usodno zdrsnila 56-letna Ravenčanka Janeta Kodrin Pušnik, sicer zdravnica, specialistka šolske medicine, zaposlena v zdravstvenem domu Ravne. Na Koroškem so bili včeraj zaradi vesti o njeni smrti šokirani. Kodrin Pušnikova je bila mnogim znana kot izkušena planinka, oba z možem, s katerim je bila v gorah tudi v nedeljo, sta bila člana Alpinističnega kluba Ravne na Koroškem. Kot so nam povedali tisti, ki ju bolje poznajo, je bil tokrat v gorah z njima še en gornik. Janeta naj bi hodila malo naprej, morda kakšnih 20 ali 30 metrov pred možem in še enim planincem, zato tega, kaj točno se je zgodilo, da je padla, nista prav dobro videla. Je pa bilo na tistem mestu v nedeljo dopoldne precej poledenelo, zato je povsem mogoče, da ji je nepričakovano zdrsnilo. Mož je seveda opazil, da mu je kar naenkrat izginila izpred oči. Ko je malo pospešil korak in pogledal v globino, pa jo je videl negibno ležati na dnu globeli. Nemudoma se je odločil, da se bo spustil za njo in ji pomagal, a se je tudi sam znašel v težavah, saj ni mogel več ne naprej in ne nazaj, zato je prijatelj, ki je bil z njima, poklical na pomoč celjske gorske reševalce. Ko so ti prišli pod Olševo, so morali tako najprej potegniti na varno moža smrtno ponesrečene planinke, zatem pa so izvlekli še njeno truplo. »Nimam besed, ker nas je tole res prizadelo. Pušnik-Kodrinovi so bili zelo tiha, mirna in spoštovana družina, Janeta je imela rada svoj poklic in ga je opravljala zares srčno,« nam je dejala Ravenčanka, ki je priljubljeno zdravnico poznala predvsem iz zdravstvenega doma.
Dobro opremljen
Nato je v nedeljo popoldne odjeknila še ena žalostna novica. Okoli pol štirih sta dva alpinista, ki sta sestopala z vrha pod severno steno Škrlatice, na pobočju Velike Dnine, v krnici med Škrlatico in Visoko Ponco, naletela na truplo in takoj poklicala reševalce.
Kot je povedal načelnik GRS Kranjska Gora Andrej Robič, se je takoj zbralo osem reševalcev, trije so poleteli s helikopterjem Slovenske vojske na teren. Žal so bili prepozni, nesrečniku ni bilo več pomoči. S helikopterjem so še preleteli severno steno Škrlatice, saj so se bali, da ni plezal sam, vendar so do teme le ugotovili, da ne pogrešajo nikogar več. »Vsi rinejo gor, družabna omrežja in forumi so polni idiličnih fotografij in sporočil o idealnih razmerah, a te razmere so izjemno nevarne še za izkušene alpiniste, kaj šele za manj izkušene,« opozarja Robič, ki pove še, da je bil alpinist, ki so ga našli pod Škrlatico, povsem dobro opremljen. Imel je namreč dereze in čelado, cepina sta se verjetno izgubila med padcem.
»Škoda ga je, tako je bil predan goram,« nam na pokopališču v Begunjah na Gorenjskem pove Jože Resman, sovaščan Saša Petrovčiča, alpinista, ki je omahnil v smrt iz severne stene Škrlatice. Da je bil zelo izkušen in da je včasih v gore zahajal s sestro, potem pa je, po njenih besedah, postal prehiter zanjo. »Zadnje čase je rad hodil sam, zelo rad je imel brezpotja in ture, kamor ne zahaja veliko ljudi. Pa zelo lepe fotografije je delal in jih objavljal na spletu. Videlo se je, kako uživa v gorah, te so mu pomenile vse,« žalostno pripoveduje Jože.
V nevarne smeri
Sašo Petrovčič je imel komaj 31 let, bil pa je tečajnik alpinistične šole Alpinističnega odseka Kranj. V Begunjah je bil zaposlen v družinskem podjetju Agencija Petrovčič, ki se ukvarja z zavarovalniškim zastopanjem. Pokopali ga bodo na idiličnem begunjskem pokopališču, od koder se razlega prelep pogled do Julijcev in tudi do gore, ki ga je vzela – Škrlatice. O njegovih turah bodo za zmerom pričale fotografije na njegovem profilu na facebooku, zadnjo je posnel 3. decembra. Dvajsetega novembra se je povzpel na Triglav in pri fotografiji z vrha zapisal – do naslednjič. Žal je bilo zanj v nedeljo zadnjič.
Letos že 41 mrtvih planincev Ob novi v nizu nesreč je načelnik kranjskogorskih gorskih reševalcev Andrej Robič znova opozoril na previdnost: »To, kar se v gorah dogaja ta mesec, je že preveč tragično. December postaja hujši od vrhunca poletne sezone. Na spletnih forumih vsi hvalijo razmere v gorah, a treba je biti zelo previden in se zavedati, da hribi niso za vsakega. Zima je. Snega sicer ni veliko, a kar ga je, je trd, pomrznjen in zahrbten.« Dodal je, da nimaš brez prave opreme v gorah kaj početi, in poudaril nujnost uporabe ustreznih derez za vse, ki se podajajo nad 2000 nadmorskih metrov. Letos je v slovenskih gorah ugasnilo že 41 življenj, konec lanskega leta so gorski reševalci v žalostno statistiko vpisali 40 imen. »Lani smo imeli 434 posredovanj, kar je bilo največ dotlej. A letos bo ta številka presežena, saj smo od začetka leta do danes opravili že 467 posredovanj,« pa je naraščanje števila gorskih nesreč, ki se konec leta že približujejo številki 500, opisal Matjaž Šerkezi, predsednik Komisije za informiranje in analize Gorske reševalne zveze Slovenije. |
Žal je več kot očitno, da sta nesrečno omahnila kar dva gornika, ki sta se v gore podala sama. Po alpinistično se temu reče, da sta solirala. Koliko je to nevarno, vprašamo Klemna Volontarja, alpinista, gorskega reševalca in inštruktorja. Takšnih razmer se sam sploh ne spominja, pa ni več rosno mlad, mlade generacije alpinistov pa so, spodbujene na raznih forumih in družabnih omrežjih, polne načrtov. »Smeri, ki so poleti le poplezavanje, pozimi prinesejo več pik po alpinistični kategorizaciji in opazil sem, da mladina prav zdaj skoraj množično dre v smeri, ki leta in leta niso imele takšnega obiska. To so, na primer Škrlatiške grede ali pa Kugijeva smer, prav tukaj bi se lahko nesrečno končalo za alpinista, ki so ga našli pod Škrlatico.«
Kot nam varljivo idilične razmere, ki te dni kosijo med slovenskimi gorniki in alpinisti, še opiše Klemen Volontar, je v hribih na videz res fantastično, a v resnici so tla trda kot beton in smrtno nevarna! »V visokogorju je trd sneg, nižje dol pa snega sicer ni, a so tla globoko zmrznjena. Ljudje množično hodijo v hribe, saj je vreme odlično, in se sploh ne zavedajo, kako nevarno je. Že zdrs po travi, recimo na Dobrči ali Begunjščici te lahko stane glavo, na nekaterih delih lahko zdrsneš, in če te ne ustavi kakšna bukev, greš čisto v poden. Da o poteh v visokogorju sploh ne govorim. Recimo pot na Triglav čez Prag je poleti povsem varna, zdaj pa je hitro lahko usodna. Po navadi gor še gre, dol pa zelo drsi.«
