KOPER –»Še pred dvema letoma smo na slovenskem koščku morja imeli na leto povprečno po sto posredovanj, v zadnjih dveh letih se je ta številka prepolovila. Na to najverjetneje vplivata gospodarska kriza in z njo povezano občutno zmanjšanje števila plovil na morju, v letošnji poletni sezoni pa tudi slabo vreme, tako da razen dveh, treh lepih vikendov v juliju in avgustu o kakšni gneči na morju sploh ne moremo govoriti,« je letošnjo sliko, gledano z varnostnega zornega kota, strnil Primož Bajec, vodja oddelka za nadzor prometa in reševanja na morju pri Luški kapitaniji Koper.
Čolni koprske Luške kapitanije in njenih izpostav v Izoli in Piranu so bili na morju večinoma zaradi rednega nadzora. Do konca avgusta so iz matičnih pristanišč na morje izpluli 174-krat, od tega 155-krat zaradi rednih nadzorov, trinajstih vaj na morju in le šestih reševalnih posredovanj. Še tri reševalna posredovanja so bila, ko je bilo patruljno plovilo že na morju zaradi rednega nadzora, letošnje poročilo Luške kapitanije pa za prvih osem mesecev omenja še tri nesreče ali okvare motorjev plovil, med temi eno trčenje med ploviloma. Po prijavi so iskali pet pogrešanih oseb, ki so se odpravile na morje in jih dolgo ni bilo na spregled oziroma se niso vrnile na obalo, vendar jim je pozneje težave uspelo rešiti. Pa še enajst manjših onesnaženj z naftnimi derivati. Luška kapitanija je seveda prejela tudi prijave o plavajočih deblih in vejah na morski gladini ter odvezanih in nasedlih plovilih, kot posledici nekaj večjih neurij; za odstranitev ovir je v takih primerih pristojna služba za varstvo obalnega morja. »Opažamo tudi, da je v zadnjih letih čedalje manj registracij novih plovil, kar je vsekakor posledica gospodarske krize, pri registracijah gre v glavnem za prepise plovila ob prodaji starega plovila novemu lastniku. Za prejšnja leta je bilo tudi značilno, da so se morjeplovci z bližnjih italijanskih mest v poletni sezoni v našem in hrvaškem morju zadrževali po teden dni ali več, že dve sezoni pa opažamo, da se iz Trsta, Tržiča in Gradeža s svojimi plovili podajajo v naše morje le na enodnevne izlete,« pripominja Bajec.
Na Hrvaškem letos že 18 utopljencev
Povsem drugačna slika je na Hrvaškem, čeprav slovenskega morja nikakor ne moremo primerjati z morjem in razmerami, kakršne veljajo za našo južno sosedo. Po podatkih nacionalnega centra za posredovanje in reševanje na morju s sedežem na Reki so do 15. avgusta zaradi nesreč, nenadnih slabosti in drugih vzrokov iz morja potegnili že osemnajst utopljencev, s posredovanji pa so rešili 28 ljudi, ki se zaradi onemoglosti sami ne bi mogli rešiti. Najhujša nesreča se je zgodila konec avgusta, ko je v Fažanskem kanalu pri Brionih 71-letni voditelj gliserja tržiške (Monfalcone, op. p.) registracije do smrti povozil komajda šestnajstletno nemško potapljačico, pri čemer je Italijan spregledal signalno bojo, ki je opozarjala, da je pod gladino potapljač.
