MARIBOR – Doslej je javnost poznala le njegovo ime: Matjaž Škorjanc. Drugi so ga spoznali pod vzdevkom Iserdo, ki ga je uporabljal kot prodajalec svoje zlonamerne računalniške kode, ki je po svetu okužila na milijone računalnikov. Računalniški genij, ki ga je v zadnjih letih lovila kopica agentov ameriškega zveznega preiskovalnega urada FBI, ima od včeraj tudi podobo. Drobnega 26-letnega mladeniča, oblečenega v – zanj zagotovo nevsakdanje - na črto zlikane hlače in črtasto srajco, so pravosodni policisti pripeljali iz mariborskega zapora, kjer od oktobra lani tiči v priporu. Na njegovih nežnih rokah, ki so bile doslej vajene le računalniških tipkovnic, so žvenketale težke lisice, imel je jetniški pas.
Ker sta kupca njegovega programa Darko Goričanac in Mentor Leniqi pred tednom dni priznala krivdo in jo odnesla z nadvse milostno kaznijo 480 ur družbenokoristnega dela, je bilo pričakovati, da se bo tudi Matjaž Škorjanc poskušal pogoditi za nižjo kazen v zameno za priznanje krivde. Ko je državni tožilec Izidor Rojs prebiral svojo ponudbo, se je Škorjanc dolgočasil. Tudi nadvse nizka zaporna kazen ni spremenila njegovega mnenja. »Če bi obtoženi ponudil informacije za odpravo po svetu povzročene škode in za odkritje kupcev svoje zlonamerne kode, potem bi tožilstvo privolilo v kazen treh let zapora,« je nadaljeval državni tožilec. Toda Škorjančev zagovornik, odvetnik Janko Jerman mlajši, je le odkimal z glavo, medtem ko je Matjaž Škorjanc dejal: »Krivde ne priznavam.«
Poleg njega bi morala včeraj na zatožno klop sesti tudi njegova mama Zdenka. Toda učiteljica je sodišču poslala vnovično opravičilo. Njegova vsebina, da Zdenka Škorjanc ne bo sposobna za sojenje še vsaj nadaljnjih šest mesecev, je šokirala celo sodnico Danilo Dobčnik Šošterič, zato se je odločila za skrajno varianto in Škorjančevo izločila iz postopka. Pred sodnike bo stopila šele, ko bo njeno zdravstveno stanje primerno. Zato pa počitka ne bo za njenega sina Matjaža in njegovo bivše dekle Nušo Čoh, ki minuli teden (podobno kot Škorjanc včeraj) ni priznala krivde. Kljub sodnim počitnicah naj bi jima začeli soditi že v začetku avgusta.
Kakšna kazen grozi mladeniču, ki je ob aretaciji s kaskaderskim skokom in izklopom računalnika poskušal zabrisati sledi, je težko oceniti. Državni tožilec je govoril o šestih letih in petih mesecih kot spodnji meji, ki jo lahko pričakuje brez priznanja. Zagotovo pa Škorjanc po slovenskem zakoniku ne bi mogel biti kaznovan tako strogo, kot pa če bi mu sodili v ZDA. Izvedeli smo, da če bi ga slovenski pravosodni organi izročili agentom FBI in bi ga čez lužo postavili pred sodišče, bi ga čakalo tudi do 65 let zapora. Potem je bolje ostati v domovini, kjer so kazni vseeno 10-krat nižje.
| Spis debel 6000 strani Tožilstvo Matjažu Škorjancu očita kaznivo dejanje izdelovanja pripomočkov, namenjenih za kaznivo dejanje, torej virusa, pranja denarja ter trikrat pomoči pri vdoru v informacijski sistem. Kazenski spis je obsežen in šteje več kot 6000 strani. A Mariborčan ni zaslovel le z domnevno izdelavo zloglasnega programa, ki je omogočal vzpostavitev nadzora nad tujimi računalniki, marveč tudi s tem, da so se zanj zelo zanimali agenti ameriškega zveznega preiskovalnega urada FBI, ZDA pa so zahtevale njegovo izročitev. A ker Slovenija ne izroča svojih državljanov, je kupčija padla v vodo. Škorjanc je bil v virtualnem računalniškem svetu znan pod imenom Iserdo. Zlonamerni program je menda prodajal prek spletne strani Butterfly Network Solutions, med najrazvpitejšimi kupci pa so neki Španci, ki so si s programom pokorili kar 12 milijonov računalnikov ter jih združili v omrežje Mariposa (prevod metulj). Z računalnikov so kradli podatke o kreditnih karticah in si nakazovali denar na svoje račune. Ko so jim na prste stopili španski policisti, se je začel klobčič odvijati – in se je odvil vse do Slovenije. |
