DOLNJI SUHOR PRI METLIKI –Skrivnostno izginotje 21-letnega Jureta Erjavca iz Sel pri Dolenjskih Toplicah pred več kot dvema letoma je v torek zvečer dobilo žalosten zaključek. Policisti so namreč okoli devete ure zvečer v vodnjaku ob zapuščeni zidanici v Dolnjem Suhorju pri Metliki našli moško truplo, ki naj bi po naših neuradnih podatkih pripadalo prav nesrečnemu Erjavcu. Na novomeški policijski postaji nam tega sicer niso potrdili, prav tako so bili skopi pri odgovorih glede neuradnih informacij, da naj bi policisti že prijeli domnevnega morilca, ki naj bi prihajal iz Jugorja. »Lahko potrdimo, da je bilo sinoči v okolici Bereče vasi najdeno truplo. Identiteta še ni ugotovljena. Kriminalisti in policisti nadaljujejo preiskavo in še ugotavljajo okoliščine. Podrobnosti zaradi interesa preiskave ne moremo pojasnjevati,« nam je odgovorila tamkajšnja tiskovna predstavnica Alenka Drenik.
Na potrditev, ali je truplo torej res Erjavčevo, bodo morali tako njegovi svojci kot javnost še počakati. Glede na to, kot nam je uspelo neuradno izvedeti, da je bilo truplo na videz nerazpoznavno, saj naj bi v vodi ležalo več kot dve leti, bo postopek prepoznave zelo zahteven. Poveljnik PDG Metlika Srečko Hrastar nam je povedal, da so bili sprva na kraj najdbe napoteni njihovi gasilci, a ker so policisti posumili, da naj bi bile v vodnjaku sumljive snovi (nekateri naj bi sumili celo na kislino), so raje na pomoč poklicali črnomaljske gasilce, ki imajo organizirano enoto za spopadanje z nevarnimi snovmi. Ali so bile te tam dejansko prisotne, ni znano. Za podrobnosti reševanja smo poklicali tudi v PGD Črnomelj, kjer pa so nas za odgovore na naša vprašanja prijazno preusmerili na policijo.
Več teorij izginotja
Erjavčevo izginotje pred več kot dvema letoma je zelo pretreslo prebivalce njegovega domačega kraja, saj nihče ni znal najti odgovora na vprašanje, zakaj bi 21-letni fant, ki je bil znan po svoji skromnosti in odgovornem obnašanju, kar naenkrat izginil. V noči na soboto, 25. februarja 2012, okoli enih zjutraj sta ga kot zadnja videla prijatelja. V Novem mestu se je takrat ustavil pri prodajalcu kebaba, nato pa je z bančno kartico tisto noč z bankomata dvignil 20 evrov. O Juretu, zaposlenem v novomeškem Revozu, so vsa ta leta njegovi prijatelji in sovaščani znali povedati le lepe stvari. O njegovem izginotju se je vmes napletlo več takšnih in drugačnih teorij. Ne le svojci, tudi Juretovi dobri prijatelji so konec letošnjega aprila, ko smo njegov rodni kraj nazadnje obiskali, menili, da je nemogoče, da bi izginil po svoji volji. Čeprav so nekateri omenjali, da naj bi ga celo ugrabili Romi iz Žabjaka, so na koncu vsi najbolj verjeli govoricam, da je bil Jure, mlad in zdrav, ugrabljen preprosto zato, da bi njegove organe uporabili za medicinske presaditve. Po drugi teoriji pa bi se lahko v napačnem času znašel na napačnem kraju in kot nezaželena priča koga tako ogrozil, da se je potrudil za njegovo popolno izginotje. Marsikdo se je pri tem spraševal, kako da se v dveh letih za njim ni našla nobena sled. No, nekaj je za Juretom vendarle ostalo. Ob trgovskem središču na Bršljinu je parkiran čakal njegov clio, tega so našli takoj. Zakaj bi Jure, ki se je pred usodnim 25. februarjem doma in med kolegi obnašal čisto običajno, kar izginil, so se ves čas spraševali tudi njegovi domači. »Bil je dober,« nam le nekaj dni po izginotju poved njegov brat Davor Erjavec. Ta je takrat objavil njegovo fotografijo tudi na facebooku in pripisal: »Ma kje si mi, bratec?« Vse moči je takrat preusmeril v iskanje brata, saj je s sovaščani in Juretovimi prijatelji prečesal kraje, kjer bi nemara lahko bil pogrešani mladenič. Iskali so okoli Prečne, v gozdu nad Krko pri Cegelnici, na območju Irče vasi; a vse to je bilo zaman. »Vsi smo se maksimalno potrudili, pa ne nuca dosti,« je še dejal Davor. Juretovi babici pa je ob našem obisku pred tremi meseci z jezika ušla ugotovitev: »Ukradli so ga!« Povedala je še, kako so domači bogve kolikokrat v upanju spraševali mlade, da bi nemara vsaj kaj izvedeli, pa žal: »Nihče nič ne ve.«
Govorice o drogi
Po besedah njegovih prijateljev naj bi se menda življenje obrnilo na glavo, ko se je prvič v življenju zaljubil. Zorica je kakšno leto mlajša od njega in v vasi ni na najboljšem glasu, tudi zaradi druženja z nekaterimi iz romskega naselja Žabjek. Kot še povedo dva meseca po Juretovem izginotju njegovi znanci, naj bi posojal denar Zoričini mami. Par sta bila pol leta, razšla sta se pred njegovim izginotjem. Medtem ko naj bi bila to zanjo le še ena intimna zveza, je bila za Jureta nekaj posebnega, saj je bila njegova prva. Prevevala so ga močna čustva, za Zorico bi menda storil prav vse. Juretovi znanci so takrat ugotavljali, da se je v tem polletnem obdobju, ko je bil zaljubljen do ušes, res malce nenavadno vedel. Prej niso nič posumili, čeprav so se že takrat spraševali, kaj vidi na punci. Nato pa so ugotovili, da se je v njuni zvezi dogajalo nekaj nenavadnega; večkrat naj bi mu zazvonil telefon, Jure je tedaj vstal od mize, brez besed sedel v avto in se odpeljal.
Že od začetka aktivno policijsko iskanje
V iskanje Jureta so se od vsega začetka aktivno vključili dolenjski policisti, saj je bila na PU Novo mesto ustanovljena tudi skupina kriminalistov in policistov, ki se je ukvarjala zgolj z ugotavljanjem okoliščin Juretovega izginotja. »Do tega trenutka še nimamo podatkov, ki bi kazali na to, da bi bila pogrešana oseba lahko žrtev kaznivega dejanja,« je le nekaj dni po izginotju pojasnila Drenikova. Policisti so tako v prvem letu njegovega iskanja opravili več kot 200 pogovorov in očitno jim je po vsem tem času, kot smo izvedeli neuradno, le uspelo najti ključne sledi, ki so jih pripeljale do omenjenega vodnjaka. Ta je od Erjavčevega domačega kraja oddaljen nekaj več kot 30 kilometrov oziroma dobre pol ure vožnje.
Domači morajo biti tiho
Ob novici, da naj bi po več kot dveh letih iskanja našli truplo Jureta Erjavca, smo se včeraj še enkrat odpravili v njegov domači kraj. Pred hišo, v kateri živi njegova družina, smo ujeli Juretovo babico in dedka. Zmotili smo ju ravno med sekanjem drv. O Juretu se z nami nista želela pogovarjati, saj, kot sta nam povedala, so jima policisti dejali, da ne smeta dajati nobenih izjav. »Hudič je to, da je vse preveč lumparije okrog,« je na koncu le pribil Juretov dedek.
