V Savi plavalo truplo brez glave, nog in rok

MEDNO – Najdba trupla brez glave ter brez zgornjih in spodnjih okončin, ki je pred natanko 20 leti v javnosti sprožila govorice o srhljivem mafijskem zločinu, bo verjetno najbolj ostala v spominu najditelja, tedaj 23-letnega vrhunskega slovenskega kajakaša Fedje Marušiča. Bilo je zadnje dni januarja, ko je med treningom na reki Savi, le kakšnih 300 metrov od mostu v Mednem, skoraj pod gostilno Cirman, v vodi naletel na nasedlo truplo brez glave, brez rok in nog. Kljub srhljivemu odkritju mladenič ni izgubil razsodnosti, takoj je obvestil najbližjega domačina, medtem pa je njegov kolega zaveslal gor in dol po Savi in poskušal odkriti še kakšno sled.

Policija se je primera, kakršnih seveda niso bili vajeni, lotila z veliko vnemo in po zagotovilih so v preiskavo vključili vse dotlej znane in preizkušene metode, toda že po kratkem času je bilo jasno, da bo truplo brez glave zanje zelo trd, če ne pretrd oreh. In po dvajsetih letih je bolj ali manj jasno, da tega oreha ne bodo nikoli strli. Žrtev še vedno ni dobila imena, iskanje storilca ali storilcev pa je brez tega podatka oddaljeno svetlobna leta.

Ostalo je le obujanje spominov na grozljivko, ki je kmalu zatem doživela še drugi del – najdbo spodnjega dela telesa. Pred tem ponovimo, kako je kajakaš doživel srhljivo doživetje. »Vedno, ko veslam, gledam okrog sebe,« je pripovedoval, »in včasih res vidim kaj zanimivega. Kaj vse plava po vodi! Tudi mrtve mačke in psi ali druge domače živali. Tokrat sem veslal počasneje, ko sem zagledal neko stvar roza barve. Pomislil sem, da je del prašiča. Stvar je lebdela na produ, približal sem se in videl dlake. Razpoznal sem, da je v vodi pravzaprav prsni koš, pogled od blizu pa je razodel grozljiv prizor. Videl sem odrezan vrat ... tedaj sem se končno zavedel – to je človek!«

Policija je po odkritju precej skoparila z izjavami, kajti grozljivka iz Mednega je vrgla iz tira še tako trdne in vsega vajene preiskovalce. Dejali so le, da se močno trudijo razvozlati skrivnost, najprej seveda, kdo je bil nesrečnik, ki je kdo ve zakaj tako tragično končal v reki Savi.

Javnosti so posredovali opis najdenega dela trupla in upali, da bo kdo prepoznal nesrečneža. Pri obdukciji so ugotovili, da je moški, po ocenah star med 25 in 35 leti, bolehal za gripo ali pljučnico, po prsih je bil srednje poraščen, največ upanja, da ga bo kdo prepoznal, pa je bil opis posebnosti na truplu – pod obema prsnima bradavicama je imel tako imenovani pomožni bradavici, kar ni ravno pogost pojav.

Po prvih ocenah je truplo plavalo v vodi osem ur, pozneje so čas podaljšali na najmanj en dan. Medtem ko je policija objavila nekaj skopih podatkov o truplu, je iznakaženo telo dobilo ime – Taci, nekako po zgledu znamenite najdbe več tisoč let starega trupla v švicarskem ledeniku. Je pa med njima seveda velika razlika, kajti Taci je bil pripadnik človeške vrste iz sedanjosti.

Največ domnev se je vrtelo okoli vprašanja, ali so v Savi našli žrtev mafijskega obračuna. Na to je kazalo kar nekaj okoliščin, predvsem pa seveda način izvršitve umora. Kriminalisti so temeljito pregledali savske bregove, da bi morda odkrili vsaj kakšno sled, mogoče del trupla. Sledili so poskusi, da bi odkrili kakšno podrobnost o neznani žrtvi, predvsem seveda ime. Toda storilec ali storilci so temeljito opravili delo in zabrisali vse sledove. Ali tako res obračunava mafija, je bil na delu blaznež? Brskanje med pogrešanimi osebami ni pomagalo. Nihče ni prijavil izginotja osebe, ki bi po opisu ustrezala truplu iz Save. Policija se je znašla v popolni temi, tudi uporaba najmodernejših metod ni dala nobenega odgovora. Dobila je nekaj obvestil in različnih podatkov oziroma opažanj ljudi, toda preverjanje ni bilo uspešno.

Zanimiva in nikakor ne nepomembna podrobnost je bila, da je storilec truplo razkosal zelo strokovno, z gladkimi rezi. Je uporabil nož, žago? Tudi o tem, kje je bilo truplo odvrženo v vodo, so lahko le ugibali. Verjetno nekje blizu Medvod.

Ribič ujel spodnji del trupla

Medtem se je policija neuspešno ukvarjala s številnimi vprašanji o najdenem truplu. Še vedno je tlelo upanje, da se bo vendarle oglasil kdo, ki je po opisu prepoznal pokojnika. Toda novih informacij ni bilo od nikoder. Približno mesec dni zatem pa je sledilo še eno srhljivo presenečenje.

Bilo je v ponedeljek, 28. februarja, več kot mesec dni po najdbi zgornjega dela človeškega trupla, ko se je nekaj kilometrov niže ob savskem toku zgodba ponovila.

Feliks Mulec, član ribiške družine Straža-Sava, je prav na zadnji dan dovoljenega lova na podust ribaril s prijateljem. Trnke sta vrgla v vodo pri Srednjih Gameljnah, na precej nedostopnem terenu. Ko se je Mulec, 62-letni upokojenec, premaknil nekaj deset metrov navzgor ob toku, je okoli 11. ure, kot je kasneje pripovedoval, v vodi uzrl čudno plovilo.

Počasi je prepoznaval podrobnosti; ko je videl dlake in spolovilo, je vedel, da gre za del človeškega telesa. Ribičija ga je kajpak takoj minila. »V trenutku se mi je ustavil svet,« je pripovedoval ribič, ki česa podobnega še ni doživel. »Bral sem o raztelešenem truplu, ki so ga pred več kot mesecem dni našli v vodi pri Mednem, a mi na kraj pameti ni prišlo, da bi mimo priplaval drugi del istega trupla. Lahko le dodam, da se na ribolov nekaj časa ne bom odpravil. Ni dober občutek, res ne.«

Mulec je z odkritjem seveda takoj seznanil ribiškega tovariša, ker je hotel, da še kdo potrdi, ali je videl prav. Medtem je kos telesa (od bokov do začetka stegen) že odneslo naprej, da sta ga ribiča skoraj izgubila. Malo dlje po toku ga je voda zavrtela in ga potisnila v past med skalami, kjer so ga prevzeli kriminalisti, ki so prišli takoj po obvestilu.

»Kar odleglo mi je, ko sem slišal, da nisem našel novega trupla, da sem s tem odkritjem le dodal delček v mozaik zgodbe o neznancu. Da bi ljudje kar tako izginjali in da bi njihova trupla plavala po vodi, to bi bilo res preveč,« je še dodal ribič.

Po teh dogodkih so ljudje, ki so se po naključju ali ne znašli ob savskih bregovih, še pozorneje opazovali, kaj vse plava po vodi. Pregledovali so tolmunčke in vodne pregrade, toda preostalih delov trupla niso nikoli našli.

Preiskava, ki je za kratek čas znova dobila nekaj zaleta, se je še naprej vrtela v krogu in policiji je preostalo le, da čaka na morebitne nove informacije v zvezi z žrtvijo. V 20 letih nihče ni prijavil pogrešane osebe, ki bi ustrezala opisu trupla.