V priporu se je kuhal pri +35

LJUBLJANA – Eden od obsojenih morilcev Matjaža Volka, 38-letni Gregor Britovšek, se še vedno ne more sprijazniti s tem, da bo moral za ta zločin sedeti 30 let. Skupaj z Nenadom Mirovićem sta bila spoznana za kriva, da je Britovšek naročil Miroviću umor iz koristoljubja, mu priskrbel pištolo, ta pa je 19. marca 2002 Volka pod pretvezo zvabil v Ljubljano in ga ustrelil v Gramozni jami. Tudi Mirović se je nekaj časa boril proti tej sodbi, vendar so njegov predlog za obnovo postopka sodniki že zavrnili, za Britovška pa je še vedno aktualna ustavna pritožba, ki jo je vložil njegov odvetnik Velimir Cugmas.

Le 1,24 
kvadratnega metra

Kmalu se bo na pravdnem oddelku okrajnega sodišča začel še en sodni postopek, v katerem bo nastopal Britovšek, toda v vlogi tožeče stranke. Odvetnik Cugmas je namreč zanj vložil tožbo proti Republiki Sloveniji, zahteva pa 12.000 evrov odškodnine.

Kot nam je povedal Cugmas, je tožba iz naslova kršitev osebnostnih pravic. »Britovšek je bil namreč v priporu v ZPKZ Ljubljana od 5. februarja 2011 do 26. januarja 2012, ko so bile bivalne razmere še skrajno nečloveške, kar je ugotovilo tudi evropsko sodišče za človekove pravice, ko je odločalo v zadevah Mandić in Jović proti Sloveniji, Štrucl in ostali proti Sloveniji, Arapović proti Sloveniji ter Beljkaš proti Sloveniji.« V teh primerih so že bile ugotovljene kršitve Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in svoboščin ter slovenske ustave, ki prepoveduje mučenje in določa, da ne sme biti nihče podvržen mučenju, nečloveškemu ali ponižujočem kaznovanju ali ravnanju.

Kot je zapisano v tožbi, sta v priporu na Povšetovi dve vrsti celic, v manjših, ki so velike 7,5 kvadratnega metra, sta dve postelji, v večjih (okrog 16 kvadratnih metrov, skupaj s sanitarijami pa dva kvadratna metra več) pa jih je bilo običajno šest. In prav v eni takih, kjer je bilo skoraj ves čas njegovega bivanja v priporu po šest ljudi, je bil Britovšek. V njej so trije pogradi, štiri omare, jedilna miza, šest stolov, kar pomeni, da je imela neto tlorisno površino le 7,46 kvadratnega metra, torej je imel vsak pripornik na voljo pičlega 1,24 kvadratnega metra proste gibalne površine.

Vse skupaj se je nekoliko popravilo ravno po eni od evropskih sodb proti Sloveniji, novembra 2011 so bili na Povšetovi primorani iz te celice odstraniti eno posteljo in je bila odtlej namenjena petim pripornikom.

Ventilatorje so si morali kupiti

Britovšek, tako zatrjuje v tožbi, je imel v priporu na voljo dve uri in pol za sprehod na prostem, dvakrat po uro in 15 minut. Prostor za fitnes, ki je približno tako velik kot šestposteljna soba, je lahko uporabljal dvakrat na teden po eno uro ter vsako tretjo nedeljo v mesecu, prav tako po eno uro. Obisk je lahko imel enkrat na teden, trajal je lahko eno uro.

Po izračunu odvetnika Cugmasa to pomeni, da je bil njegov klient 21 ur in 30 minut na dan omejen na prostor celice oziroma tistega 1,24 kvadratnega metra, ki mu je pripadal.

»Glede na standarde Evropskega odbora za preprečevanje mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja priporniki ne glede na dobre materialne razmere v sobah, ki pa v konkretnem primeru niso bile, ne smejo biti prepuščeni životarjenju tedne, kaj šele mesece,« je prepričan Cugmas. V danem primeru pa je bil Britovšek, tako trdi pooblaščenec, prepuščen životarjenju skoraj leto dni.

Že v prej omenjenih primerih je torej evropsko sodišče za človekove pravice prisodilo odškodnine pripornikom oziroma zapornikom prav zaradi slabih razmer v zavodih. In tudi za kar nekaj podobnih očitkov, kot so Britovškovi, smo že slišali tudi v omenjenih primerih. V sobah ni bilo urejenega prezračevanja, kaj šele da bi bile nameščene klimatske naprave, zaradi česar je poleti vladala neznosna vročina. V sobi, v kateri je bival in v kateri se je torej stiskalo kar šest ljudi, je termometer pogosto pokazal več kot 35 stopinj Celzija. Da je vse skupaj že zares prehudo, je naposled ugotovila tudi uprava ZPKZ Ljubljana in pripornikom dovolila uporabo ventilatorjev, a so si jih morali kupiti na svoje stroške.

V tožbi se Cugmas in Britovšek sklicujeta na pravilnik o izvrševanju pripora, ki določa, da so spalnice pripornikov lahko samske ali skupne z največ do štirimi posteljami, prenatrpanost zaporov pa negativno vpliva na splošno kakovost življenja, nenehno pomanjkanje zasebnosti, povečano napetost in pojav nasilja med osebami, ki jim je bila odvzeta prostost.

Po tožbi naj bi bil Britovšku kršena ustava, 18. člen, ki prepoveduje mučenje, in 21. člen, saj mu ni bilo zagotovljeno spoštovanje njegove osebnosti in dostojanstva. Po zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij lahko v takih primerih obsojenec, ki mu je bila povzročena škoda, zahteva odškodnino od tistega, ki mu je povzročil škodo. V tem primeru je to država. Državno pravobranilstvo naj bi sicer temelj Britovškovega zahtevka priznalo, oporeka pa višini zahtevka, zaradi česar zavrnilo predlog za zunajsodno poravnavo.