LJUBLJANA – Na ljubljanskem okrožnem sodišču se je nadaljevalo sojenje Igorju Bavdku in Dragu Šteru, ki sta obtožena umora oziroma naročila umora 45-letnega Litijana Tineta Resnika. Na sodišču se niti tokrat med pričami ni pojavil brat pokojnika Emil Resnik, ki se očitno tako dobro skriva pred policisti, da ga ti niti prisilno ne morejo privesti na sodišče. Po večkratni upravičeni odsotnosti je tokrat le pričal Bavdkov sin Matej. Povedal je, da se je po umoru Resnika v Ljubljani, kamor je prišel po daljši vožnji iz Avstrije, pred parlamentom dobil z nekdanjim Bavdkovim odvetnikom Milanom Krstičem, ki mu je povedal, zakaj so priprli očeta in da bi želeli policisti govoriti z njim.
Sam je nato šel na bližnjo policijsko postajo, kjer so ga priprli. Po dveurnem razgovoru, ki se je začel okoli dveh popoldne, je policiste zaradi bolečin v hrbtu, ki so posledica dveh hujših prometnih nesreč, prosil, če bi mu lahko dali kakšne protibolečinske tablete in ga odpeljali k zdravniku, a njegovih želja niso upoštevali. »Peljali so me na odvzem prstnih odtisov in slikanje in spet sem prosil, naj me peljejo k zdravniku, saj so bolečine v hrbtu postajale neznosne. Obtoževali so me, da sem odvisnik, saj sem popolnoma odpovedal, tresel sem se, nisem mogel sedeti in psihično so me popolnoma zmaltretirali,« se spominja Matej in dodaja, da so ga k zdravniku peljali šele okoli osmih zvečer, iz pripora v Mostah pa so ga izpustili okoli dveh popoldne naslednji dan. »V izvidu piše, da bi me morali naslednji dan dopoldne pripeljati na pregled, očitno pa je to policistom dol viselo, ali pa so že vedeli, da me bodo izpustili,« še pravi Bavdkov sin.
Zaradi tablet bil videti kot zombi
Očeta, ki je bil tam prav tako priprt, ni videl, so ga pa policisti čez noč večkrat premikali iz celice v celico, ki imajo majhna okna, ki se dajo zapreti in odpreti. Sprva je mislil, da to počnejo zaradi pijancev, ki so se tam drli, šele nato, ko je slišal, da v celici nasproti njegove kašlja oče Igor, mu je postalo jasno, »da so me vozili paradirat pred očetovo celico«. »Tudi on se je moral počutiti grozno, saj sem zaradi tablet izgledal kot zombi, saj nisem mogel niti hoditi,« se spominja in dodaja: »Očeta sem prepoznal po kašlju, nisem ga videl.« Povedal je še, da so policisti med zaslišavanjem nanj vseskozi pritiskali in da so vedeli za njegove poškodbe.
O pokojnem Tinetu Resniku sicer ve le toliko, kar je pisalo v časopisih, saj se z očetom o njem nista pogovarjala. Povedal je tudi, da se Drago Šter in njegov oče ne poznata tako dobro, da bi bila dobra prijatelja, ampak sta zgolj znanca. »Drago Šter je naju z očetom večkrat peljal na kosilo, dvakrat ali trikrat je bil pri nas doma. Enkrat je prišel z motorjem, enkrat z avtomobilom, enkrat pa je ostal na kosilu,« pravi Matej.
Glede očetovih dolgov pa je povedal, da je z njimi seznanjen, saj so morali prodati hišo. Ni pa vedel, ali si je oče kdaj izposodil denar od Resnika. Matej je sprva na vprašanja sodnice, ali si je oče kdaj sposodil denar od Štera, odgovoril, da tega ne ve, pozneje, ko pa ga je oče vprašal, ali se spominja, kdo mu je posodil 2000 ali 3000 evrov za nakup avtomobila laguna, pa je po daljšem premisleku odgovoril, da od Štera. Matej je nato pojasnil, da je prej menil, da ga sodnica sprašuje, ali si je od Štera izposodil denar za hišo, sodnica pa je pripomnila, da ga je o izposoji denarja od Štera spraševala na splošno.
