OZADJE

V pasje boje vpleteni številni drugi Litijani

Objavljeno 26. maj 2012 23.50 | Posodobljeno 26. maj 2012 23.47 | Piše: Tomica Šuljić

Tine Resnik se je ukvarjal tudi z redarskim poslom.

Litijani so vseeno zgovornejši o pasjih bojih in pokojnem Resniku kot o njegovem prijatelju Šteru (foto :Reuters).

LITIJA – Sojenje Igorju Bavdku in Dragu Šteru, ki je eden od sodnih vrhuncev sezone, je prejšnji petek postreglo s pričanji svojcev in bližnjih 45-letnega Tineta Resnika, ki je bil novembra lani ustreljen na Tepah. Njegova partnerica Sonja Čerčinovič ga je opisala kot možakarja, ki je služil kruh kot mesarski pomočnik in avtomehanik, občasno pa je prodal tudi kakšnega pasjega mladička. Potrdila pa je tudi, da je bil posojevalec denarja; znancem je tako priložnostno posojal zneske v višini svojega letnega prihodka. Vendar pa se Resnik, po pričevanjih Litijanov, ni ukvarjal samo z naštetim.

»Kot redar je bil zelo korekten človek do gostov,« je povedal gostinec z litijskega konca, ki je Resnika najemal za ohranitev reda in miru v lokalu. Na splošno je slika, ki izvira iz lika in dela Tineta Resnika, vsaj dvostranska: veliko ljudi v Litiji ga ima za dobrega človeka, ki je po svojih močeh pomagal starejšim, ki so se znašli v težavah. Ko je imel mlajši domačin nekoč prometno nesrečo, je starejša gospa za asistenco poklicala kar Tineta, ki je prišel, a domačina je poznal in ni mu bilo treba posredovati v prid starki.

Temačne skrivnosti

»Če nisi imel 'mutnih' poslov z njim, je bil v redu človek,« zatrjuje možakar v srednjih letih. A na drugi strani je Resnik slovel po težki roki in eksplozivnosti. O njegovih aktivnostih s psi je vendarle krožilo kar nekaj zgodb tudi po Litiji, saj naj bi vsaj občasno nekateri fantje iz blokovskih naselij sodelovali v pasjih borbah s svojimi psi na Resnikovem posestvu na Tepah. A tisti, ki so vpleteni, o psih ne nameravajo govoriti: to je bilo razvidno iz pričanj Resnikovih bližnjih na sojenju Bavdku in Šteru za umor. Nekatere priče so namreč ovadene zaradi suma storitve kaznivega dejanja mučenja živali; tudi če kaj vedo, se ne bodo same obremenile v sodni dvorani. Litija ohranja molk o podrobnostih o svojih temačnih skrivnosti.

Preiskavo zaradi pasjih bojev je izvajala pristojna litijska policija in ljudje – zatem ko novinar ugasne snemalnik, fotograf pa povesi objektiv – povedo, da so kar ogorčeni, ker so to isti, ki so bili tukaj že vsa ta leta in se s tem poprej niso tako goreče ukvarjali. Anonimka, ki smo jo pred tedni prejeli v naše uredništvo, namreč namiguje, da je Šterov prijatelj v policijskih vrstah preiskoval pasje boje. Toda policija je zadevo že predala na sodnijo, ta pa bo nadaljevala ali ovrgla ta postopek. Ljudi pa vseeno preseneča, kako učinkoviti so bili zdaj, po letih, v katerih so mirovali v zvezi s pasjimi boji.

Pasji boji nas odpeljejo tudi v Veliki Vrh pri Idriji, kjer je Resnik prav tako imel bazo za pse. Ta naj bi bila precej bolj urejena in o njej kroži ustno izročilo, da je raznorazne državne inšpekcije in organe rade volje odpeljal tja, kjer so dobili povsem drugačno sliko kot na njegovem vikendu. In tam od domačina izvemo novo presenetljivo dejstvo: v Velikem Vrhu imajo vikend tudi starši Šterove partnerice. Resnik in Šter sta bila očitno prisotna na istih krajih: v Litiji, na Tepah ter v Velikem Vrhu. Kar niti ni tako presenetljivo za tiste, ki se družijo še od šolskih klopi.

Za vedno povezana

Hodila sta na isto osnovno šolo in že tam veljala za najmočnejša v svojem letniku; njuni življenjski usodi sta bili povezani dolga leta, o čemer pričajo tudi orumeneli članki iz črne kronike, a po dejanjih in značaju sta se razlikovala. Medtem ko je Resnik veljal za lokalnega silaka, hrusta in domnevnega samotarja na poteh raznovrstno poslovnih podvigov, ki svoje misli udejanja neposredno, za Štera (ki ga v Litiji skoraj vsi sogovorci še vedno kličejo ali imenujejo po rojstnem priimku Begić) velja, da je svoje cilje dosegal z retoričnimi sposobnostmi in na manj oster način. Svoje dejavnosti pa jima je uspelo izpeljati tako, da ljudje o njih ne poznajo podrobnosti.

Prepleteni sta tudi njuni družini, saj imata oba vpletena vsaj po dva brata, ki imajo družine, otroke, skupne poti in točke. Svojci naj ne bi imeli nikakršnih povezav s početjem prijateljev od mladih nog in sporom med njima, razkritje naročnika pa naj bi jih šokiralo. To je v sorazmerno majhnem litijskem okolju dejansko zelo družinsko prepletena zadeva. V enega izmed lokalov zahaja tako Šter kot tudi Resnikov brat.

Kakšno bo soočenje?

Seveda to ni edino vprašanje, ki si ga lahko zastavimo. Že od začetka namreč ni jasno, zakaj sta se sprla zdaj pokojni in Šter – tega ni pojasnila niti Resnikova vdova, ki je na pričanju znala povedati zgolj, da so se njune poti razšle pred osmimi do desetimi leti. Prav tako ni pojasnjeno, kaj je povzročilo tako tragičen konec oziroma kaj je bil povod, da so zadeve eskalirale do umora. Eden, ki bi to lahko pojasnil, še molči; drugi bo molčal za vedno. Ne glede na nove podrobnosti, ki dopolnjujejo litijski prepleteni mozaik medčloveških odnosov, pa za zdaj še ni odgovora na temeljno vprašanje – zakaj je v resnici moral umreti Tine Resnik. 

Deli s prijatelji