LJUBLJANA – Na slovenskem avtocestnem križu pred letom 2010 ni bilo nobene prometne nesreče, v kateri bi vozilo trčilo v odstavno nišo predorov. Prva taka se je zgodila junija predlani, v zadnjih 24 mesecih pa je zaradi trčenja v odstavno nišo umrlo že osem ljudi, eden je čudežno preživel. Največ smrtnih žrtev, več kot polovica, je bilo v predoru Kastelec – v tamkajšnji prvi odstavni niši je življenje izgubilo pet voznikov, po eden pa v predorih Dekani, Jasovnik in Trojane.
Samomor
ali nesreča?
Glede na to, da je bil pri vseh tovrstnih nesrečah v vozilu le voznik, je šlo najverjetneje za dejanja obupa, vendar je to težko uradno potrditi. »Po podatkih policije je bilo v dveh primerih ugotovljeno, da gre za nameren nalet v steno niše z namenom storitve samomora. Za druge primere, za katere menimo, da gre za dejansko nenameren nalet, ni mogoče z gotovostjo trditi, da gre za samomore, saj za to ni trdnih dokazov,« ocenjujejo na Darsu, kjer sicer pojasnjujejo, da niso pristojni za ugotavljanje namernosti nesreč, vendar poskušajo z določenimi ukrepi zmanjšati njihovo število.
Asistent na fakulteti za gradbeništvo Robert Rijavec nam je pojasnil, da obstaja več tehničnih rešitev za odstavne niše, s katerimi bi se lahko povečala varnost. Ena od njih je po njegovih besedah zmanjšanje vpadnega kota. Tako rešitev je Dars lani namestil v predoru Dekani, kjer so s postavitvijo poševne jeklene varnostne ograje zaščitili betonsko steno prve odstavne niše. »Jeklena varnostna ograja v predorski SOS-niši v predoru Dekani je bila postavljena septembra 2011, od takrat tam ne beležimo nesreč s smrtnim izidom,« so sporočili z Darsa.
To pa je trenutno edina rešitev. »V obstoječih predorih, razen celovite rekonstrukcije dela predorske cevi, v okviru katere bi predorsko nišo podaljšali za sedem ali osem metrov in v ta del namestili naletni meh, z drugimi ukrepi ni mogoče zagotoviti, da v takih primerih ne bo več smrtnih primerov,« ugotavljajo na Darsu.
»V podaljšane niše se namesti mehe z vodo in varnostne elastične ograje, ki prevzamejo kinetično energijo pri trku,« pojasnjuje Rijavec. Predor Markovci, ki ga še gradijo, bo po njegovih besedah prvi v Sloveniji, kjer bodo uporabili tako rešitev.
Stroka hoče ukrepe
V že obstoječih predorih pa je taka rešitev sicer izvedljiva le v teoriji, podaljšanje bi po oceni Rijavca pomenilo prevelik finančni in tudi tehničnoizvedbeni zalogaj. S tem se strinjajo tudi na Darsu: »Podaljševanje predorskih niš bi bilo finančno zelo zahteven poseg, poleg tega pa bi bilo treba predore zapreti za daljši čas.«
Ideje o skrajšanju dolžine predorskih niš, ki bi ga povzročila postavitev ustreznega naletnega meha, so označili za nesprejemljive, skrajšane niše namreč ne bi omogočale ustavitve tovornih vozil tako, da del vozila ne bi ostal na desnem prometnem pasu.
Številne nesreče pa niso presenetile le javnosti, temveč tudi stroko. »Zaradi številnih nesreč stroka zahteva ukrepe,« pravi Rijavec. Dars je že naročil študijo, s katero bodo preverjali učinkovitost mogočih ukrepov v obstoječih nišah in morebitne posledice ob naletu vozila. »Izdelava študije oziroma gradiva je bila zaupana fakulteti za strojništvo, ki ima potrebno znanje in programsko opremo za izdelavo simulacije dogajanja v primeru prometnih nesreč,« pravijo na Darsu. Rok za izdelavo študije je po njihovih besedah konec junija. Lahko le upamo, da bodo ukrepi realizirani, preden bomo poročali o novi smrtni žrtvi.
V Švici 28 mrtvih
V prometni nesreči v švicarskem predoru Sierre, v kateri je belgijski avtobus v prvi polovici marca, potem ko je voznik izgubil nadzor nad vozilom, trčil v odstavno nišo, je umrlo je 28 ljudi, večinoma otrok. Če tam ne bi bilo niše, bi po oceni strokovnjakov večina preživela.
