LJUBLJANA – Čez slab mesec bosta minili dve leti od obračuna v avtomobilu med Dautom Nezovićem in Edinom Žunićem na odcepu Prežganje na območju Besnice v okolici Ljubljane. Kot vse kaže, se sojenje, ki se je začelo septembra 2013, le počasi bliža koncu, saj je sodnica Nina Drozdek Draganić za prihodnji teden napovedala končne besede strank. Žunić je s pištolo večkrat streljal proti Nezoviću, ta pa je z nožem večkrat zamahnil proti njemu, vendar o dogajanju ves čas govorita popolnoma nasprotno, predvsem o tem, kdo je napad prvi začel. Edino, v čemer sta si enotna, je, da sta delovala v samoobrambi.
Kazenski zakonik v 22. členu za storilca, ki je prekoračil meje siolobrana, določa, da se ga lahko kaznuje mileje. Če je to dejanje storil zaradi močne razdraženosti ali prestrašenosti, povzročene z napadom, pa se mu sme kazen tudi odpustiti. Za kaznivo dejanje uboja je predvidena kazen zapora od petih do 15 let, če gre za poskus, pa se lahko storilca kaznuje tudi mileje. |
Po prvotni obtožnici sta bila oba obtožena storitve kaznivega dejanja poskusa uboja (Nezović še izsiljevanja, saj naj bi z grožnjami dosegel, da mu je od izposojenih 16.500 evrov Žunić vrnil 23.000 evrov, Žunić pa nedovoljene proizvodnje orožja in prometa z njim). Med sojenjem se je obtožba dvakrat spremenila, tako da se mora po zadnji različici Žunić zagovarjati zaradi poskusa uboja v prekoračenem silobranu v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti (in tudi nedovoljene proizvodnje orožja in prometa z njim), Nezović pa zaradi povzročitve hude telesne poškodbe (ne pa več izsiljevanja pregon zoper to dejanje je Žunić prevzel sam).
Po mnenju sodnega izvedenca psihiatrične stroke Gorazda A. Mrevljeta je Žunić, potem ko naj bi se v avtomobilu nanj z nožem spravil Nezović, če gre verjeti njegovi razlagi spora med njima in dogajanja pred dogodkom, doživel občutek strahu in življenjske ogroženosti, zaradi česar je bila njegova sposobnost razumevanja in obvladovanja dejanja bistveno zmanjšana. Nezovićev odvetnik Milan Krstič je izvedenca vprašal, ali je po svojem mnenju imel podatek, da je Žunić na sestanek z njegovim klientom prišel z napeto pištolo v levem žepu. Odgovoril mu je, da ne, a tudi če bi ga imel, to na njegovo oceno ne bi vplivalo. Če Žunićeva razlaga dogodka ne drži oziroma da se je zgodilo drugače, kot pravi sam, pa, kot je izvedenec še odgovoril Krstiču, ne bi mogel zaključiti, da je bila Žunićeva sposobnost razumevanja bistveno zmanjšana.
