V letu dni umrl še tretji brat

ŠMARTNO OB PAKI – Celjski policisti so bili včeraj dopoldne obveščeni, da se je v gozdu v Velikem Vrhu pri Šmartnem ob Paki zgodila nesreča pri delu. »Pri spravilu lesa na strmem pobočju kmetije se je smrtno poškodoval 67-letni domačin. Po do zdaj zbranih obvestilih je obležal pod debli dveh manjših izruvanih dreves s koreninami. O nesreči sta bila obveščena dežurna preiskovalna sodnica in dežurni državni tožilec iz Celja,« je povedal tiskovni predstavnik Policijske uprave Celje dr. Peter Pungartnik. Kaj natanko naj bi se zgodilo, nam včeraj še ni znal povedati nihče, saj so si kraj nesreče v gozdu še ogledovali celjski kriminalisti. Da bi razjasnili natančen vzrok smrti, je bila odrejena sanitarna obdukcija nesrečneža. V Veliki Vrh smo se odpravili tudi mi in izvedeli, da je bil domačin, ki je umrl v lastnem gozdu, Marjan Ježovnik. Domačija Ježovnikovih, ki stoji na nadmorski višini več kot 500 metrov, je med domačini bolj znana kot Napotnikova. Marjan je skrbel zanjo skupaj s svojo ženo Milko, ki jo daleč naokoli poznajo po izdelavi mlečnih izdelkov, predvsem sira, skute in smetane.

Smeli načrti s kmetijo

Z bratrancem pokojnega smo zagrizli v strmo gozdnato pobočje in se prebili skoraj do kraja nesreče. Tam je bil Marjanov traktor, s katerim je nameraval v dolino iz gozda odvleči par podrtih debel. Tako vsaj sklepamo po tem, ker naj bi vzel s seboj vitlo. A znanec, ki je šel prav tako v gozd, je Marjana nekaj metrov nad traktorjem našel mrtvega. Kaj se je zgodilo, ni videl. Slišati menda ni bilo ničesar, niti kakšnega Marjanovega krika ne. »Dejstvo je, da se deblo nanj zagotovo ni podrlo, ker bi ga žagal, saj sta bili dve izruvani s koreninami vred, verjetno že vse od žledoloma ali zadnje zime. Niti ne vem natanko. Povsem mogoče je, da mu je na listju spodrsnilo in je padel. Morda je z glavo zadel tako nesrečno, da je bil takoj mrtev, morda mu je postalo slabo in je padel,« so ugibali domačini in sorodniki Marjana Ježovnika. In nam povedali, da nad družino visi Demoklejev meč. Ko jih pobaramo, kaj naj bi to pomenilo, nam povedo, da je Marjan lani, v enem letu, izgubil dva brata. »Torej je on že tretji od Ježovnikovih, ki je umrl, in to v 13 ali 14 mesecih,« nam povedo. A ne le to, pred dvema letoma so izgubili mamo, nam še povedo domačini. O Ježovnikovih vedo povedati le dobro. Tudi to, da sta bila Marjan in Milka skrbna roditelja, dve hčerki, ki sta visoko izobraženi, sta našli kruh v tujini. A sta se, kadar sta le lahko, radi vračali domov, kjer so imeli Ježovnikovi s kmetijo smele načrte.

Še vedno ne vedo, kaj se je zgodilo

O tem priča popolnoma nov objekt, postavljen ob kmetiji pred leti, ki naj bi bil namenjen turizmu na kmetiji. Gostom bi, poleg domačih dobrot, ponujali prenočišča. A vsi načrti so se, vsaj za zdaj, sesuli v prah. Kako bo gospodarila naprej, zdaj, ko je postala vdova, nam včeraj Milka Ježovnik ni znala povedati. »Žalostno je vse skupaj, res žalostno. In ne vemo niti tega, kaj točno se je zgodilo. Zagotovo pa je bila nesreča,« nam pove gospa Milka, pri kateri se je zbrala peščica sorodnikov in sosedov, da bi ji lajšali bolečino. Pa je kaj slutil, povprašamo. »Nobene zle slutnje ni bilo. Zajtrkovala sva kot običajno, potem pa je rekel, da gre delat v gozd. Tole vreme je za kakšno spravilo idealno. Odpeljal se je s traktorjem, saj je verjetno imel namen, da bo z vitlo odvlekel domov kakšno podrto deblo,« nam še pove Ježovnikova. Nad tem, da je ostala sama, ne jadikuje. »Prav je, da gredo otroci svojo pot. Pa tudi sicer mora iti življenje naprej, tudi po tej tragediji. Kako bo, pa še ne vem,« reče tiho. Doda, da so pred leti res imeli velike načrte, kako bi se ukvarjali s turizmom, a je zbolela tudi ona. »Zadnje čase se nas drži smola,« še pove. Ko se že skoraj poslovimo, se Milka spomni na psa Pikija. »On bo svojega gospodarja najbolj pogrešal. Danes je čisto tiho. Verjetno sluti, da se je nekaj zgodilo. Jutri bo pa trpel, saj je bil vajen, da ga je Marjan vsako jutro spustil in se je lahko malo nadivjal naokoli, potem ga je spet pripel na verigo,« nam še pove Milka Ježovnik, preden se poslovimo in se odpravimo nazaj v dolino.