LJUBLJANA – Policija in notranje ministrstvo že dolgo težita k vsakoletnemu zniževanju števila žrtev prometnih nesreč, a kot kaže poročilo o delu policije za leto 2011, je na slovenskih cestah lani umrlo 141 ljudi, trije več kot leto prej, pri čemer je bilanca tragična zlasti pri motoristih.
Cilj: prepolovitev žrtev
Direktor uprave kriminalistične policije Danijel Žibert je na sredini novinarski konferenci opozoril, da je lani na slovenskih cestah življenje izgubilo 28 motoristov, leto prej pa 17. Dejstvo je sicer, da se tudi število motornih koles povečuje – lani je bilo registriranih 44.318 vozil, kar je skoraj 5000 več kot leta 2009. Policisti zato motoristom namenjajo vse večjo pozornost in izvajajo različne preventivne aktivnosti.
Čeprav je bila prometna statistika lani bolj črna kot leto poprej, je v primerjavi s prejšnjimi leti vendarle dosežen velik uspeh. Še leta 2007 je na cestah umrlo 293 ljudi, torej se je število v štirih letih zmanjšalo za približno dvakrat. Tudi letošnja statistika je spodbudnejša od lanske. Od 1. januarja pa do danes je v Sloveniji umrlo 17 udeležencev prometa, v istem obdobju lani pa 25.
Kot pravi Žibert, se stanje iz negativnega dela lestvice približuje povprečju EU. Ta je 61 žrtev prometnih nesreč na milijon prebivalcev, v Sloveniji pa je zdaj 69 mrtvih na milijon prebivalcev. Cilji pa so še višji. Že ob prelomu tisočletja si je EU kot cilj zadala prepolovitev števila mrtvih na cestah. »Takrat se nam je to zdelo nemogoče, a Sloveniji je pri tem uspelo,« je dejal Žibert. Naslednji cilj je nova prepolovitev žrtev v prihodnjih 10 letih. Na policiji se bodo trudili, da Slovenija cilj doseže oziroma kar preseže.
Glavni krivec je neprilagojena hitrost
Tudi prometnih nesreč je bilo leta 2011 več kot leto pred tem – 22.913, takih s smrtnim izidom pa 129. Policisti so med nadzorom prometa ugotovili več kot 354.000 kršitev, kar je 15-odstotni upad v primerjavi z letom prej. Izdali so 42.769 opozoril in 278.360 plačilnih nalogov oziroma posebnih plačilnih nalogov. V vsem letu so odredili več kot 386.000 alkotestov, večina jih je bila negativna, pozitivnih pa je bilo 17.501. Dodatno je bilo pozitivnih še 888 strokovnih pregledov zaradi alkohola in 524 zaradi prepovedanih drog. Policisti so voznike na pridržanje odpeljali 7275-krat, leto pred tem pa je bilo pridržanj 9032. Vozniška dovoljenja so začasno odvzeli v 11.807 primerih.
Še leta 2010 je skoraj vsako tretjo prometno nesrečo s smrtnim izidom povzročil alkoholiziran voznik, lani pa le še vsako peto, padla je tudi povprečna stopnja alkoholiziranosti. Je pa še vedno neprilagojena hitrost vzrok za 40 odstotkov nesreč, v katerih vsaj eden od udeležencev izgubi življenje. Največ prometnih nesreč z najbolj tragično posledico se zgodi na regionalnih cestah, sledijo glavne ceste, naselja brez uličnega sistema, naselja z uličnim sistemom in avtoceste. Najmanj tovrstnih nesreč je na hitrih cestah. Po statistiki v nesrečah najpogosteje umirajo vozniki avtomobilov in motornih koles, nato pa sopotniki, pešci in kolesarji.
